Župnijska cerkev Sv. Nikolaja v Dolenjem Logatcu se prvič omenja leta 1526. Na mestu starejše cerkve, ki jo kot tabor omenja že J. V. Valvasor, je bila v letih 1795-1803 sezidana sedanja stavba. Njena arhitektura kaže zanimiv prehod baroka v klasicizem. V letih 1924-1925 je bila cerkev prezidana po načrtih arhitekta Karla Holinskega.
V Hotedršici so se ohranili zidani notranjski kozolci. Stebri so zloženi iz kamna in ometani tako, da na prednji strani stebra za en centimeter izstopa pravokotnik, ki je drugačne obdelave in barve. Čelna stran kozolca je v etaži filigransko zložena v opečni zid, ki je postavljen na opečni lok, ta pa se močno opira na…
Odprta lopa sloni na okroglih opečnih stebričkih in je pokrita z opečno streho, v notranjosti je vidna lesena strešna konstrukcija. Kamniti del vodnjaka je vzidan v opečnato grajen kvader.
Zemljanke so ena izmed arhitekturnih posebnosti Hotedršice. Tako domačini imenujejo kašče, sezidane iz kamna, vkopane v zemljo na vzhodnem robu vasi.
Tomažinov ali Strojarjev mlin je edini ohranjeni še delujoči mlin v Sloveniji, zgrajen nad naravnim požiralnikom. Zanesljivih podatkov o tem, od kdaj se nad velikim breznom vrtijo vodna kolesa, ni. Po ustnem izročilu naj bi stal tu mlin vsaj od začetka 18. stoletja.
Grajska stavba je bila zgrajena pred letom 1580. Današnjo podobo dvonadstropnega dvorca s pravokotnim tlorisom, z vogalnimi stolpi in imenitnim renesančnim polkrožno zaključenim portalom mu je v prvi polovici 17. stoletja nadel knez Janez Anton Eggenberg.
Z Rapalsko pogodbo, ki sta jo 12. novembra 1920 v Rapallu podpisali Kraljevina SHS in Kraljevina Italija, je bila določena meja med državama, s čimer so bili tretjina slovenskega etničnega ozemlja, Istra in del Dalmacije z otoki dodeljeni Italiji, ki je v zameno priznala Kraljevino SHS. Razmejitvena črta med Italijo in slovenskimi deželami je tekla…
Alpski zid je nastajal od leta 1932 dalje, ko je Kraljevina Italija začela graditi obrambno črto vzdolž vseh svojih kopenskih meja. Tako tudi ob meji s Kraljevino Jugoslavijo. Številni ostanki so še vedno vidni na Lanišču, na Mesarjevem hribu, na Travnem vrhu, v Novem svetu so vidni ostanki karavel, v Hotedršici pa je ostanek italijanske utrjene…
Prvi obrambni sistem na Hrušici je bila utrdba na Lanišču z obrambnim zidom nad vzhodnim pobočjem Hrušice. Lanišče je bila močna, iz klesancev zidana utrdba, v kateri je bila stalna posadka, nastanjena v lesenih stavbah znotraj obzidja. Kamniti braniki Rimskega imperija:Lanišče nekdaj: Lanišče danes
Rimska država, ki je obsegala tudi ozemlje sedanje Slovenije, se je v 3. stoletju n.š. odločila postaviti posebne zapore, ki bi sovražniku zaprle pot, če bi prodiral z vzhoda proti severni Italiji. Strategi se niso odločili za en sam neprekinjen zid, kot je na primer Hadrijanov, pač pa za sistem več zaporednih zidov na najbolj…