Z Rapalsko pogodbo, ki sta jo 12. novembra 1920 v Rapallu podpisali Kraljevina SHS in Kraljevina Italija, je bila določena meja med državama, s čimer so bili tretjina slovenskega etničnega ozemlja, Istra in del Dalmacije z otoki dodeljeni Italiji, ki je v zameno priznala Kraljevino SHS. Razmejitvena črta med Italijo in slovenskimi deželami je tekla z Mangarta na Triglav, na Blegoš do Hotedršice, dalje do Planine, pri Rakeku pa prek Snežnika do Reke.
Enega glavnih mejnikov nekdanje rapalske meje lahko še dandanes vidite v Logatcu, in sicer stoji na skali tik ob cesti približno kilometer od križišča na Kalcah, kjer lahko izberete pot proti Hrušici. Prav tako je eden izmed glavnih mejnikov ohranjen tudi na Tratah. Vmesni mejniki so še vedno vidni tudi na območju Hotedršice, mimo katere je potekala rapalska meja. Tam, na nekdanjem mejnem prehodu, še danes stoji tudi utrjena obmejna stražarnica.
Info: www.adpirum.si.
Vodnik po Rapalski meji Od Osojnice (Žiri) do Vodic (Kalce) – 1- zvezek (Franc Kogovšek, zbirka: Steze slovenskega spomina)
Vodnik Rapalske meje po logaški občini (Franc Kogovšek, 2009, zbirka: Steze slovenskega spomina)