Priprave na čistilno akcijo, ki bo v soboto, 17. aprila 2010, potekala na področju celotne Slovenije so v polnem teku. Akciji se bo pridružilo tudi Društvo za raziskovanje jam Ljubljana, ki bo na dan D očistilo onesnažen oziroma zasut jamski vhod Brezna pri Leskovi ogradi.
Po podatkih društva za raziskovanje jam Ljubljana je območje občine Logatec eno izmed najbolj bogatih predelov z jamami v Sloveniji. Prav zato so se odločili, da v okviru vseslovenske čistilne akcije očistijo tudi eno izmed jam v naši občini. Po predhodnem izboru onesnaženih jam so se člani društva odločili, da bodo očistili Brezno pri Leskovi ogradi, ki leži v krajevni skupnosti Laze. Omenjeno jamo je leta 1968 z ostalimi jamarji raziskal član društva France Šušteršič, ki s kolegom Janezom Kanonijem vodi organizacijo čiščenja jame, ki jo poznamo tudi pod sinonimom Globoko brezno. Organizatorji bodo poskrbeli za čiščenje jame, notranjost jame je verjetno še neokrnjena, jamski vhod pa zavaruje z rešetko ali polnimi vrati. Pomoč pri odvozu odpadkov, je na pobudo organizatorjev, že ponudila Občina Logatec, ki bo za ta namen angažirala Komunalno podjetje Logatec, na Agenciji Republike Slovenije za okolje pa je društvo že sprožilo uradne postopke v zvezi z zapiranjem in zavarovanjem vhoda jame.
Društvo za raziskovanje jam Ljubljana letos praznuje sto let svojega delovanja in je najstarejše neprekinjeno delujoče jamarsko društvo v Sloveniji. Kot je predsednik društva Primož Presetnik zapisal v prošnji za pomoč pri akciji naslovljeni na Občino Logatec, to zgodovinsko izjemno stoletje povezuje neprekinjena veriga članov, ki si iz roda v rod podajajo ljubezen do narave, raziskovalni duh in duh pripadnosti, ki so ga vzpostavili njihovi predniki. Hkrati predsednik društva tudi pojasnjuje, da je društveno delovanje skozi vso zgodovino prežeto z mislijo na varstvo narave, v zadnjem desetletju pa izvajajo tudi redne čistilne akcije, pri katerih so uspešno sodelovali z lokalnimi skupnostmi.
Brezno pri Leskovi ogradi je, kot nam je povedal France Šušteršič, poševen rov, ki se po stopnjah spušča do globine šestdesetih metrov in se konča zasut z ilovico. Rov sam po sebi ni »okrašen« s stalaktiti in stalagmiti, je precej »gol«, bo pa jamarje v notranjosti brezna zagotovo razveselil mogočen stalagmit, dvoranice, sigove ponve in jezerce. Po mnenju Šušteršiča naj bi s pomočjo bagra vhod očistili predvsem gospodinjskih odpadkov, ki so se že dodobra razkrojili, gradbenega materiala, avtomobilskih delov, med samim čiščenjem pa bodo verjetno naleteli tudi na ostanke živalskih kosti, saj je brezno desetletja služilo kot odlagališče poginulih konj.