Prostorsko načrtovanje se vedno bolj ukvarja namesto s samim načrtovanjem, z vrednotenjem zbiranjem razvojnih pobud posameznikov. Avtoritete strokovnega odločanja je vedno manj, saj v času demokracije vsako mnenje šteje, pa četudi je to mnenje enosmerno.
Po mnenju stroke je za samo prostorsko načrtovanje vidik sprejemljivosti vključevanja individualnih pobud v postopek prostorskega načrtovanja strokovno neustrezen in potreben celostnih sprememb. Rezultati številnih analiz so celo pokazali, da bi razvoj poselitve na lokacijah, predlaganih z individualnimi pobudami, predstavljal odklon od zagotavljanja vzdržnega prostorskega razvoja. Individualne pobude večinoma ležijo na prostorsko manj ustreznih ali neustreznih območjih. Prostorsko načrtovanje na podlagi individualnih pobud ne vodi v okoljsko, ekonomsko in družbeno sprejemljiv prostorski razvoj.
Občina Logatec je v letu 2012 sprejela Odlok o občinskem prostorskem načrtu občine Logatec (Logaške novice, št. 10/12, 12/12-popr., 7-8/13, Uradni list RS, št. 97/12, 110/13, v nadaljnjem besedilu: OPN) v katerem so bile obravnavane razvojne pobude podane med leti 2003 do 2007.
Po sprejemu OPN je Občine Logatec nadaljevala z zbiranjem razvojnih pobud za spremembo namenske rabe prostora in jih je zbirala od leta 2007 do 30. 9. 2013. Prispelo je 343 pobud.
Občina Logatec je, skupaj z izbranim izvajalcem, pripravila strokovno podlago Obravnava pobud za spremembo namenske rabe zemljišč v občinskem prostorskem načrtu (v nadaljnjem besedilu: Analiza), ki bo podlaga za postopek sprememb in dopolnitev OPN.
Z rezultati Analize bo najprej seznanjen občinski svet, predvidoma na februarski redni seji. Po seznanitvi občinskega sveta bodo vsi pobudniki tudi pisno obveščeni o rezultatih Analize. Splošno lahko povzamemo, da bodo kot sprejemljive opredeljene tiste pobude, ki izpolnjujejo pogoje glede:
– skladnosti s cilji prostorskega razvoja občine,
– upoštevanja varstvenih in varovalnih omejitev v prostoru,
– ustreznosti z vidika urbanističnih meril in
– možnosti opremljanja zemljišč za gradnjo.
Glede na to, da opredeljevanje do razvojnih pobud ni upravni postopek, zoper Analizo pritožba ni možna.
Če bo opredelitev do vaše pobude sprejemljiva, pa to še ne pomeni, da ima zemljišče že novo namensko rabo ali da je postalo zazidljivo, pač pa le, da bo pobuda vključena v pripravo osnutka sprememb in dopolnitev OPN. V postopku priprave sprememb in dopolnitev OPN pa so vključeni nosilci urejanja prostora (ministrstva, zavodi,…), ki se lahko do predlagane pobude tudi drugače opredelijo, glede na zavarovanje svojih predpisov. Lastnik ima možnost in pravico, da v okviru postopka zagovarja svoj interes, občina pa lahko njegovo pobudo sprejme ali argumentirano zavrže. V postopku sprememb in dopolnitev OPN je zagotovljeno sodelovanje javnosti skozi podajanje pobud za spremembo namenske rabe, sodelovanje v času javne razgrnitve in na javni obravnavi. Občina je v okviru postopka tudi dolžna zavzeti stališča do podanih pripomb, podanih med javno razgrnitvijo in na javni obravnavi.
Zato je pri samem sprejemanju prostorskih aktov izjemno zahtevno vzpostaviti razmerje med javnostjo (individualnimi pobudami) in stroko (zakonskimi predpisi).
Občinska uprava