V letu 2014 so Občine Logatec, Idrija in Cerkno ustanovile skupno Lokalno akcijsko skupino LAS s CILjem. Osnovni namen je razvoj podeželja, med drugim pa tudi pridobivanje evropskih sredstev. Na območju občin Idrija in Cerkno je projekt kmečke tržnice razvijali 10 let. Razvili so ga do te mere, da je od prvotnih 6 kmetov, svoje produkte v letu 2015 uspešno prodalo na kmečki tržnici že 27 kmetov. Ne samo, da se je povečalo število ponudnikov, tudi odvzem s strani potrošnikov je sedaj zagotovljen, saj je javnost akceptirala ponudbo domačih pridelovalcev zelo pozitivno. Tega si želimo tudi za področje občine Logatec, saj ima zelo ugodne pogoje za kmetijsko dejavnost, v primerjavi z občinama Idrija in Logatec, poleg tega pa je vedno večji poudarek na samooskrbi in trajnostno naravnanem delovanju.
V novi finančni perspektivi so pri pridobivanju tonamenskih evropskih sredstev imajo prednost tisti projekti, ki so skupni področje več občin in se jih izvaja na vseh teh področjih hkrati. Ker je stanje logaške kmečke tržnice v primerjavi z idrijsko in cerkljansko še precej v povojih, je zaradi namena pridobivanja sredstev in pospešitev tovrstne dejavnosti potrebno izvesti projekt s katerim bomo v relativno kratkem času, na podlagi izkušenj iz območij občin Idrija in Cerkno, približali ponudbo logaške kmečke tržnice nivoju na katerem je kmečka tržnica na območju občin Idrija in Cerkno.
Izhodišča
V zadnjih desetletjih je bilo kmetijstvo usmerjeno v povečanje proizvodnje. V ospredju so bili tehnološki problemi (povečanje hektarskih pridelkov, višja mlečnost, večji prirasti…), za prodajo pa so ponavadi poskrbeli drugi. V zadnjih letih pa spremembe v kmetijstvu vedno bolj silijo kmete k novem načinu razmišljanja – poslovni miselnosti pri proizvodnji na kmetiji. Kmetija bo v tržnih razmerah uspešno poslovala le, če bodo vse njene dejavnosti podrejene skupnemu cilju – zadovoljevati kupca in s tem dosegati primeren dohodek.
Da bi kmetija pri prodaji svojih pridelkov dosegla čim večji dohodek, se marsikatera želi odločiti za neposredno prodajo. Pri takem načinu se, če je obdavčen po katastrskem dohodku in če ni zavezanec za DDV, izogne posrednikom pri prodaji in drugim dajatvam. Posledično to pomeni, da svoje pridelke proda po višji ceni.
Neposredna prodaja se je začela širiti v osemdesetih letih v razvitejših delih Evrope. Dohodek na kmetijah se je začel zniževati, zato se je pokazal interes kmetov po povečanju le-tega. Na drugi strani pa so se potrošniki, ki so vedno bolj nezadovoljni z »modernim kmetijstvom«, želeli obrniti neposredno k proizvajalcu (zdrava, sveža, naravna hrana, skrb za okolje…). Zato je neposredna prodaja lokalne hrane trenutno v porastu. Lokalne tržnice so organizirane v skoraj vseh večjih krajih v Sloveniji. Poleg prodaje kmetijskih pridelkov in izdelkov, neposredna prodaja omogoča tudi trženje izdelkov iz drugih dejavnosti, predvsem rokodelstva in kozmetike.
V nadaljevanju je neposredna prodaja predstavljena preko njenih prednosti in slabosti:
|
prednosti |
slabosti |
|
“ dodatni zaslužek na kmetiji pri enakem obsegu osnovne proizvodnje |
“ večja poraba časa |
Kljub temu, da poznamo več vrst neposredne prodaje, je organizacija lokalne tržnice eden izmed uspešnejših načinov prodaje iz lastne proizvodnje.
Z lokalno tržnico:
– dosežemo kupce, ki jim je pot do kmetije oziroma doma ponudnika predolga,
– vzpostavimo redno prodajo (npr. tedensko), ki pomeni tudi reden in ne le občasen vir prihodka,
– posamezni proizvajalec lahko ponuja le ozek izbor pridelkov in izdelkov, zato se ponudba na tržnici dopolnjuje in je zanimiva za širok krog kupcev,
– s tako prodajo naredimo reklamo za druge oblike neposredne prodaje,
– mnogo ljudi nakupuje na tržnici zaradi sprostitve in uživanja,
– izmenjava izkušenj in dobrih praks med ponudniki,
– prodajalci na tržnici se neposredno srečujejo s svojo konkurenco in s tem izboljšujejo in dopolnjujejo svojo ponudbo,
– vzpostavlja se možnost mreženja ter skupnega nastopa na lokalnem trgu ali na drugih trgih,
– pri stiku s kupci se lažje zazna tržne niše ter potrebe kupcev in tako prilagodi ponudbo povpraševanju in željam kupca.
Prepoznane potrebe
V letu 2014 se je preko izdelave SWOT analize ter prejetih projektnih predlogov, ki se jih je zbiralo za potrebe priprave lokalne razvojne strategije za koriščenje LEADER sredstev, ugotovilo, da na logaškem izrazito izstopajo potrebe po povezovanju lokalnih ponudnikov ter podpori pri trženju lokalnih produktov. Večkrat je bila izražena želja po organiziranem pristopu, zato se v okviru koriščenja CLLD sredstev namerava pripraviti skupni projekt na temo trženja lokalnih produktov na območju občin Logatec, Idrija in Cerkno. Ker na Idrijsko – Cerkljanskem območju deluje lokalna tržnica že od leta 2005 in ker so tam ponudniki že usposobljeni in prodajajo tudi drugod ter po drugih prodajnih kanalih (nekateri tudi na tržnici v Logatcu), je na območju Logatca potrebno narediti še veliko, da bodo lahko tudi logaški ponudniki dohiteli ponudnike iz drugih območij. V ta namen je razvojna agencija ICRA d.o.o. Idrija, ki pripravlja razvojno strategijo in vodi postopke vezane na koriščenje sredstev iz CLLD, v začetku leta 2015 organizirala študijski krožek »Prinesi kar imaš«. Študijski krožek je bil osnovan na prenosu dobre prakse iz idrijsko – cerkljanskega in je bil sofinanciran s sredstvi MIZŠ. Z javnimi objavami so bili v krožek povabljeni prebivalci iz območja občine Logatec, ki nekaj izdelujejo ali pridelujejo in bi želeli to ponuditi tudi na trgu. Preko študijskega krožka so bili deležni izobraževanj, vezanih na ustrezno zakonodajo ter motivacije po skupnem nastopu na trgu. Individualna svetovanja glede registracije dejavnosti in opravljanja dejavnosti pa so bila pokrita preko svetovanj za dopolnilne dejavnosti in neposredno prodajo. V začetku se je v krožek vpisalo 11 udeležencev, od teh pa jih je dejavnost tako ali drugače registriralo 7, ena udeleženka pa še išče ustrezno obliko registracije dejavnosti. V ponedeljek, 12. oktobra se je tako predstavilo 7 ponudnikov:
• dve ponudnici s kmetijskimi predelki
• trije ponudniki rokodelskih izdelkov
• ena ponudnica zeliščnih izdelkov
• en ponudnik pekovskih izdelkov
Vsi so zainteresirani za nadaljevanje organiziranega trženja. Za pristop k lokalni skupini, ki trži svoje produkte v lokalnem okolju so zainteresirani tudi drugi ponudniki, ki se iz različnih razlogov niso udeležili srečanj študijskega krožka. Pričakuje pa se tudi interes s strani novih ponudnikov, ki bodo v takem načinu trženja prepoznali priložnost za svoj dodatni dohodek in v nekaterih primerih tudi nova delovna mesta.
Razvojno delo
Vzpostavitev kakovostne lokalne tržnice zahteva strokovno delo s ponudniki ter krepitev zaupanja na strani lokalnih kupcev.
Ponudniki potrebujejo strokovna svetovanja in sprotne informacije vezane na zakonodajo, svetovanja in izobraževanja, ki bodo vodila k izboljšanju njihove ponudbe, podjetniška izobraževanja, izobraževanja vezana na odnos do kupca ter kako ponuditi svoje pridelke in izdelke. Zakonodajno področje je zelo zahtevno in se stalno spreminja, zato je Občina Logatec skupaj z Občino Idrija in Občino Cerkno že v lanskem letu pristopila k projektu, s katerim razvojna agencija ICRA d.o.o. Idrija informira in pomaga posameznikom, da ustrezno sledijo zakonodajnim zahtevam.
Ponudniki morajo slediti tudi sodobnim trendom glede ponudbe in promocije svojih produktov. Neustrezen pristop na tem področju sicer ni sankcioniran s strani inšpekcijskih služb, je pa zagotovo opažen s strani kupcev. V fazi, ko se zaupanje šele gradi, je zato potrebno posebno pozornost posvetiti prav temu. Problematika s katero se običajno srečujejo kmetije in manjši rokodelci ter drugi ponudniki je, da sami ne prepoznavajo podjetniške priložnosti, zato je njihovo podjetnost potrebno šele spodbuditi in krepiti. Pomemben del izobraževalnega in svetovalnega dela je namenjen tudi motivaciji in spodbujanju samozavesti ponudnikov, saj velikokrat premalo cenijo svoje delo in se težko izpostavijo v javnosti. S strokovnim pristopom sledimo pri ponudnikih tudi razvoju samoiniciativnosti ter inovativnosti, zato delo zastavljamo večplastno, s posebnim individualnim pristopom ter upoštevanjem posameznikovih močnih področij. Obenem krepimo tudi šibkejša področja, pri čemer se velikokrat izkaže, da ponudniki potrebujejo ustrezna znanja in izkušnje iz IKT tehnologije.
Izkušnje z lokalnimi tržnicami na drugih območjih kažejo, da se ponudniki v organiziranih skupinah dobro počutijo, se hitro učijo ter se ustrezno prilagajo razmeram na trgu. Enako dobra izkušnja se pokazala tudi v študijskem krožku »Prinesi kar imaš« v Logatcu.
Pri razvojnem delu je potrebno delati tudi s kupci, ki so v tem primeru lokalni prebivalci. Če sledimo ciljem lokalne ekonomije, so kupci pomemben segment razvojnega dela. Želijo kakovostne izdelke, po sprejemljivi ceni, vendar so za avtentične in domače produkte povečini pripravljeni plačati več kot za primerljive industrijske izdelke. Kupce (lokalne prebivalce) je zato potrebno sproti informirati, jim ponuditi degustacije in preizkušnje, tematske dneve in prireditve kjer bodo lahko postali del lokalnega doživetja. Graditi je potrebno na zaupanju ter različnih ciljnih skupinah.
Izkušnje in reference ICRA d.o.o. Idrija pri vzpostavitvi lokalne tržnice in prenosu dobrih praks:
2005: Kmečka tržnica Idrija.
2007 – 2008: Prenos dobre prakse in sodelovanje pri vzpostavitvi lokalnih tržnic na območju Postojna – Pivka – Ilirska Bistrica.
2008: Prenos pravil uporabe na območje Vipava.
2011- 2013: Prenos dobre prakse delovanja lokalne tržnice in aplikacija na drugo območje v okviru projekta Solum – Mestna občina Nova Gorica.
2007 – 2013: Vodenje različnih skupnih in individualnih projektov na temo trženje lokalnih produktov v okviru LAS za razvoj ter prenos dobre prakse lokalne tržnica na območje ostalih občin v LASu, vključno z vzpostavitvijo tržnice v Cerknem.
Svetovanja in pogovori z drugimi območji v Sloveniji (Slovenska Bistrica…) glede izkušenj v zvezi z vzpostavitvijo lokalne tržnice.
