Življenjska pot dr. Andreja Gosarja
Andrej Gosar se je rodil v družini čevljarja Ivana Gosarja leta 1887 v Dolenjem Logatcu. Leta 1902 se vpisal na gimnazijo v Ljubljani in leta 1910 maturiral.
Sledil je vpis na pravno in držnavnoznanstveno fakulteto dunajske univerze let 1910. V študijskem letu 1914/15 je prejemal Knafljevo štipendijo, leta 1916 pa je bil promoviran za doktorja prava.
Gosar je na Dunaju obiskoval predavanja uglednih profesorjev in znanstvenikov s področja avstrijskega ustavnega prava, sociologije in ekonomije, ki so pomembno vplivali na njegovo kasnejše delo.
V času študija (1911) se je Gosar zaposlil kot uradni aspirant pri Južni železnici, nato pa del 1. svetovne vojne preživel kot avstrijski vojak v Karpatih.
Gosar se je leta 1918 poročil z Antonijo Mihevc in si ustvaril veliko družino.
Kot minister za socialno politiko v beograjski vladi si je prizadeval za uveljavitev socialne politike na temeljih krščanskega nauka in za avtonomijo Slovenije.
Od leta 1929 do 1958, s prekinitvijo med 2. svetovno vojno, je predaval kot izredni in redni profesor na Tehniški fakulteti ljubljanske univerze. Politično je ohranil sredinsko držo in ni želel sodelovati z OF. Decembra 1944 je bil interniran v koncentracijsko taborišče Dachau.
Do 2. svetovne vojne je Gosar deloval na različnih področjih družbenega in političnega življenja, veliko je tudi objavljal. Leta 1933 je izšel I. del in leta 1935 II. del njegovega osrednjega dela Za nov družabni red, v katerem je predstavil novi model družbene ureditve in socialne države na temeljih krščanske etike.
Po 2. svetovni vojni je bilo Gosarjevo javno delovanje popolnoma onemogočeno. Za svoje delo je leta 1966 prejel papeško odlikovanje Pro ecclesia et Pontifice, rojstni kraj Logatec pa se mu je leta 1994 posthumno poklonil s postavitvijo doprsnega kipa.
Sestra Magdalena Gosar (1927-2020)
Življenje sestre Magdalene Gosar je bilo zaznamovano s potjo očeta dr. Andreja Gosarja, utemeljitelja krščanskega socialnega nauka na Slovenskem. Rojena je bila 26. avgusta 1927 v Ljubljani kot šesta od osmih otrok. Rada je zahajala v Logatec, od koder izvirata rodova očeta dr. Andreja Gosarja in mame Tončke Mihevc. Že v rani mladosti je prišla v stik s sestrami v samostanu na domačem Mirju v Ljubljani in skozi leta je v njej rastla želja postati misijonarka.
Pri 12 letih, ko sta se v duhovne poklice podala že njena dva starejša brata, je spoznala, da bo njeno življenje predano ljubezni, poštenosti, resnici in socialni etiki v okviru misijonskega poklica. To notanjo željo je zaupala tako sestram frančiškankam Marijinim misijonarkam, kot svojim domačim, ki so jo pri njeni odločitvi podpirali. Po končani maturi pa je bila na njeno trdno začrtano pot – vstop k frančiškankam Marijinim misionarkam – postavljena težka preizkušnja. Zaradi političnih razmer v povojni Sloveniji so sestre misijonarke morale zapustiti domovino. Mlada Magdalena Gosar kljub temu ni obupala ter se je odločila za študij na Filozofski fakulteti v Ljubljani. S pomočjo očeta je izbrala predmeta filozofijo, psihologijo, ki sta ji koristila in dala osnovo tudi za njeno nadaljne delo. Po študiju je opravljala poklic učiteljice v številnih krajih po Sloveniji, a je bila zaradi svoje verske opredeljenosti izločena tudi iz učiteljske srenje. Po izgubi službe je želela svojo pot nadaljevati pri bratu Tonetu, ki je kot duhovnik služboval v Argentini. Država ji vloge za daljši odhod v tujino ni odobrila. Kljub temu pa jo je njena vztrajnost leta 1961 pripeljala do samostana k sestram frančiškankam Marijinim misijonarkam v Franciji. Te so jo sprejele odprtih rok, saj so poznale njeno življenjsko pot ter želje. Vstopila je v novicat v Chatelets. Večne zaobljube je naredila 15. decembra 1964 v samostanu Marijinega oznanjenja v Eichgrabnu. Sledile so številne službe in kraji, kjer je zavzeto opravljala dela za nove duhovne poklice, bila katehistinja, predstojnica in učiteljica novink.
V svojem življenjskem poslanstvu si je neprestano prizadevala za vrnitev sester frančiškank Marijinih misjonark v Slovenijo. Od leta 1978 je pomagala pri ustanovitvah skupnosti v Cerkljah na Gorenjskem, Mariboru, Lescah in ponovno v Ljubljani. Zaradi bolezni in oslabelosti je bila leta 2005 ponovno poslana v samostan Marijinega oznanjenja v Eichgrabe, ob zaprtju le-tega pa je s setrami odšla na Dunaj.
Kljub bolezni, trpljenju in bolečinam, je ohranjala navdušenje in zavzetost za misijon. Čeprav ji je življenje na pot prineslo številne preizkušnje, pa je sestra Magdalena Gosar vedno našla stik z mladimi, zato ne preseneča dejstvo, da je izrazila veliko veselje nad tem, da dandanes prav mladi razumejo in prepoznavajo spoznanja njenega očeta dr. Andreja Gosarja. «Ni važna preteklost, važno je, kako se do teh vprašanj, o katerih je razpravljal oče, obnašamo danes.», Magdalena Gosar.
Sestra Magdalena Gosar je po dolgi bolezni v 93. letu starosti umrla 14. maja 2020 v krogu svojih ljubljenih dušnih sester v samostanu na Dunaju.
Soba 209 v Hotelu Korotan na Dunaju v spomin na pravnika, ekonomista in sociologa dr. Andreja Gosarja
Za Občino Logatec in Hotel Korotan na Dunaju bil 16. oktober 2019 izjemno pomemben večer. Čeprav se Slovenci trudimo našo raznoliko in bogato kulturno dediščino in posameznike, ki so jo oziroma jo ustvarjajo, predstaviti Evropi in svetu, pa se ne zgodi tako pogosto, da njihovo delo in doprinos k družbi lahko nagradimo z odprtjem spominske sobe čez meje naše države.
V Hotelu Korotan na Dunaju boste tako po novem lahko prespali v sobi št. 209, ki je opremljena v duhu dr. Andreja Gosarja, ki je svoj potencial razvijal tudi na Dunajski Univerzi, ki ga je izobrazila v odličnega pravnika, ekonomista in sociologa. Številne njegove misli so še kako aktualne tudi v današnjem času:”Naša vnema za resnico in pravico mora biti brezpogojna, se ne sme ravnati po tem, kaj nam je v prid in kaj v škodo. Biti mora popolnoma neodvisna od kakršnih koli osebnih ali skupinskih na primer rodbinskih, stanovskih, strankarskih in drugih takih kolektivnih interesov in koristi.” dr. Andrej Gosar.
Zbrane na slavnostnem odprtju je nagovorila tudi veleposlanica Republike Slovenije na Dunaju njena ekscelenca magistra Ksenija Škrilec, ki je odprtje spominske sobe v čast dr. Andreju Gosarju ocenila kot pozitiven doprinos za obe deželi, še posebaj zaradi dejstva da se je med Slovenijo in Avstrijo začelo Leto sosedskega dialoga.