Na območju občine Logatec so tri posebna varstvena območja, več ekološko pomembnih področij ter naravne vrednote državnega in lokalnega pomena.

Ekološko pomembno območje je območje habitatnega tipa, dela habitatnega tipa ali večje ekosistemske enote, ki pomembno prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Ekološko pomembna območja so eno izmed izhodišč za izdelavo naravovarstvenih smernic in so obvezno izhodišče pri urejanju prostora in rabi naravnih dobrin. Za gradnjo objektov na teh območjih, ki niso obenem območje Natura 2000, zavarovano območje ali območje naravnih vrednot, ni treba pridobiti naravovarstvenih pogojev in soglasja.

Območja Natura 2000 pa so posebna varstvena območja. Gre za ekološko pomembna območja, ki so na ozemlju EU pomembna za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja ptic in drugih živalskih ter rastlinskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov. Posebna varstvena območja so torej namenjena ohranjanju živalskih in rastlinskih vrst ter habitatov, ki so redki ali na evropski ravni ogroženi zaradi dejavnosti človeka. To najpogosteje pomeni, da je na teh območjih treba vzdrževati ugodno stanje z različnimi ukrepi, bodisi zgolj nadaljevati z obstoječimi dejavnostmi, na primer s pašo ali košnjo suhih in vlažnih travnikov po cvetenju in gnezdenju, bodisi nekatere dejavnosti opuščati ali njihovo uvajanje preprečiti, npr. agromelioracije mokrišč. V evropskem merilu pa je Slovenija med najbolj biotsko pestrimi državami, s kar 35 % svojega površja v območju Natura 2000.

Občina Logatec

ekološko pomembna območja  območja Natura 2000 
Vlada določi ekološko pomembna območja in zagotavlja njihovo varstvo z ukrepi varstva naravnih vrednot na podlagi zakona. Pravila ravnanja, varstveni režimi ali razvojne usmeritve, so obvezno izhodišče za urejanje prostora in rabo naravnih dobrin.
V občini Logatec je kot ekološko pomembna območja zavarovanih 9 območji, ki skupno obsegajo 8015 ha, kar predstavlja 46% območja občine Logatec in sicer:
Krimsko hribovje – Menišija,
Notranjski trikotnik,
Zaplana,
Medvedje Brdo,
Žejna dolina,
Zelena dolina,
Dolina Črnega potoka,
Jezerc,
Trnovski gozd in
Nanos.
 

V občini Logatec je 8 območij Natura 2000. Eno območje – Planinsko polje – je zavarovano po direktivi o pticah (SPA območje).
Ostala območja – Medvedje Brdo, Zaplana, Jezerc pri Logatcu, Žejna dolina, Krimsko hribovje – Menišija, Notranjski trikotnik in Trnovski gozd – Nanos – pa so zavarovani kot pSCI – zavarovana območja po direktivi o habitatih.
Skupno območja Natura 2000 predstavljajo 45% območja občine Logatec in obsegajo 7836 ha.

Razlog za opredelitev posebnega varstvenega območja so posebne vrste ptic (kosec, pisana penica), druge redke rastlinske in živalske vrste (mali podkovnjak, prehodna barja, uleknine na šotni podlagi), jame ki niso odprte za javnost.

Okoljski cilji so tisti, s katerimi želimo v bistvene segmente družbe vključiti temeljni koncept ohranjanja biotske raznovrstnosti kot ga predvideva Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji (Ministrstvo za okolje in prostor, 2001). Z usmerjanjem razvoja izven območij ohranjanja narave ter z ustreznimi prilagoditvami razvoja gospodarstva in kmetijstva želimo preprečiti možne konflikte med razvojnimi težnjami v občini in ohranjanjem narave. S tem želimo ohraniti ugodno stanje habitatnih tipov in vseh domorodnih živalskih ter rastlinskih vrst. Poleg tega želimo ohraniti obstoječo krajinsko pestrost in preprečiti drobljenje habitatov in s tem ohranitev bogate favne in flore na območju občine.

Ali območje po vključitvi v Naturo 2000 postane nedotakljivo glede posegov?
Vnaprejšnje prepovedi novih dejavnosti ali posegov znotraj območij Natura 2000 ni. O takih potrebah je treba presojati od primera do primera. Direktiva o habitatih, ki velja za vsa območja Natura 2000, predvideva ocenjevanje razvojnih predlogov, ki bodo najverjetneje vplivali na določena območja. Celo kadar take ocene kažejo, da bo območju povzročena precejšnja škoda, direktiva ne izključuje možnosti posega. Države članice lahko odobrijo posege, kadar je za poseg izkazan prevladujoč javni interes in ni na voljo drugih oprijemljivih možnosti, da bi jih usmerili tja, kjer ne bodo povzročili negativnih vplivov oz. so preverjene vse druge možnosti za umestitev posega v prostor. Vendar so v teh primerih dolžne izvajati nadomestne ukrepe z ustvarjanjem ali izboljševanjem habitatov drugod, da bi tako ohranili celovitost mreže. Pri posegih s škodljivimi posledicami za območja s prednostnimi habitati ali vrstami (zlasti redkimi in ranljivimi habitati ter vrstami, ki predstavljajo majhen del celotnega seznama direktive o habitatih) direktiva zahteva, da Komisija poda mnenje, ali gre za prevladujoč javni interes.

mag. Katja Žagar, občinska uprava
vir: www.natura2000.gov.si in Analiza stanja in teženj v prostoru, Locus d.o.o.

foto: Alenka Gorza Jereb (Skupno območja Natura 2000 predstavljajo 45% občine)