Na vrsti je bila že druga okrogla miza: Pogovori o Sloveniji in za Slovenijo v organizaciji Regionalnega dialoga ter Občine Logatec – Tokrat sta mnenja o politični situaciji v Egiptu soočila Njegova ekscelenca Ahmed Farouk, veleposlanik Arabske republike Egipt v Sloveniji ter zunanjepolitični novinar Boštjan Videmšek.

Tema, ki že vse od januarja letošnjega leta polni svetovne in slovenske medije, je v Upravni center privabila kar nekaj slušateljev. Te je na začetku pozdravil župan Logatca Berto Menard. V svojem nagovoru se je odmaknil od političnih problemov, ki jih rešujejo v Egiptu, ter se osredotočil na področje kulture ter turizma, ki zagotovo predstavlja skupni imenovalec obeh držav – Egipta kot največje arabske dežele na svetu ter Slovenije, ene izmed manjših držav Evrope. Egipt se, kot je poudaril Menard, lahko ponaša z dejstvom, da se je tam razvila ena najstarejših civilizacij sveta, ki je močno vplivala na razvoj in oblikovanje ostalih po vsem svetu. Nad bogato arabsko kulturo se navdušujejo tudi številni Slovenci, ki Egipt velikokrat izberejo za končno destinacijo svojega potovanja oziroma dopustovanja. Z željo po prepoznavnosti v turističnem prostoru se je na nebo priljubljenih počitniških destinacij takoj po osamosvojitvi zavihtela tudi Slovenija. »Slovenski turizem je zagotovo ena od perspektivnejših in uspešnejših dejavnosti. Na voljo imamo dovolj priložnosti, ki jih moramo prepoznati in izkoristiti. In enega izmed skritih turističnih zakladov zagotovo predstavlja tudi občina Logatec«, je povedal logaški župan. Občina se namreč lahko ponaša z bogato naravno in kulturno dediščino in ima vse atribute, ki so potrebni za razvoj turizma. »Eden izmed ciljev tokratne okrogle mize je tudi odpiranje vrat medsebojnega sodelovanja na področju turizma ter pospeševanju kulturnega dialoga med obema državama.«, je v zaključku svojega razmišljanja še dodal Menard.
Povsem drugačen pristop je za svoj uvodni pozdrav izbral egiptovski veleposlanik v Sloveniji. Ta je zgodbo trenutne politične situacije Egipta popeljal nazaj v obdobje, ko se je sam prvič in le v teoriji srečal s svetovnimi revolucijami. To je bilo namreč v obdobju njegovega srednješolskega izobraževanja, ko se je odločil, da bo za vsebino ene izmed raziskovalnih nalog izbral obdobje francoske revolucije. Kasneje se je bolj podrobno seznanil še s kitajsko, boljševiško, iransko revolucijo ter vsem skupaj našel skupni imenovalec – »romantičen« začetek ter bridek in krvav konec. Na enak način se je začela tudi njihova revolucija letos januarja v Egiptu. Digitalna generacija je ustvarila tisti prvi val tako imenovane »romantične revolucije«. To so bili mladi, ki so preko spletnih omrežji izrazili svoje nezadovoljstvo z obstoječim političnim režimom. Prvemu valu, so po mnenju veleposlanika, sledili še štirje valovi, ki pa so zajeli  tudi staro ter revno prebivalstvo. Romantična predstava o revoluciji naj bi bila tako končana, sedaj pa je čas za ustvarjanje nove demokratične in socialne države, ki enakopravno obravnava vse nivoje družbe. »Nahajamo se na vlaku sprememb in hitrost vožnje moramo skrbno nadzorovati. Vlak ne sme voziti ne prehitro in ne prepočasi. Priti moramo namreč na cilj, ki se imenuje – varna država«, je za konec še dodal veleposlanik.
Svojo plat egiptovske zgodbe je predstavil še en gost tokratne okrogle mize, in sicer zunanjepolitični novinar Dela Boštjan Videmšek. Po njegovi oceni je upor, ki rezultira v spremembah, mogoč. Želja po spremembah v egiptovskem ljudstvu naj ne bi bila naključna, saj družbenoekonomski koncepti, ki so doživeli bridek konec, enostavno niso imeli prihodnosti. »Mladi so preko spleta spoznali, da v svoji jezi niso sami. Potem je digitalna generacija odšla na analogne ulice in s seboj pripeljala tudi starše, ki so bili v mišje luknje pregnani s strani oblasti«, je povedal Videmšek. Kot primer razmišljanja mladih v Egiptu je navedel besede 26-letne Engi Handi, ene vodilnih aktivistk revolucionarnega gibanja 6. april: »Revolucija se je šele začela. Egiptovska družba se mora v celoti spremeniti. Odsekali smo le glavo režima. Vse drugo še deluje. Dosegli smo veliko, a nikakor ne smemo zaspati. Imamo svoje zahteve, od katerih ne bomo odstopili. Ves čas pritiskamo na vrhovni vojaški svet. Obljubili so, da nam bodo prisluhnili, a nas očitno niso slišali. Prestari so, da bi lahko razumeli moderni svet. Živijo v preteklosti. Nas Mubarak ne zanima več. Ne zanima nas Izrael. Ne zanima nas vojska. Ne zanimajo nas medverska nasprotja. Ne zanimajo nas veliki politični in družbeni koncepti. Zanima nas prihodnost.«
Arabska dežela Egipt bo v prihodnjih mesecih zagotovo doživela še marsikateri preobrat, saj so za jeseni napovedane parlamentarne volitve. »Ko ima neka država težave, to zagotovo vpliva tudi na ekonomijo. Ob revoluciji je Egipt v dveh tednih zapustilo kar 2 milijona ljudi.«, je povedal egiptovski veleposlanik Ahmed Farouk ter dodal, da se situacija umirja in se stvari vračajo na ustaljene tire. To dejstvo zagotovo potrjuje tudi podatek, da so Egipčani investirali v slovensko podjetje Iskraemeco ter da so na lovu za novimi gospodarskimi priložnostmi.

Romana Hribar
višji svetovalec za odnose z javnostmi

{phocagallery view=category|categoryid=118}

{flvremote}http://drljo0lqwip12.cloudfront.net/Egiptovski veleposlanik v Logatcu 1. del.flv{/flvremote}

{flvremote}http://drljo0lqwip12.cloudfront.net/Egiptovski veleposlanik v Logatcu 2. del.flv{/flvremote}