Naravne vrednote

To je manjše jezero, ki je nastalo v povirju reke Račeve. Jezero je trikotne oblike, dolgo 120 m in široko 100 m. Največja izmerjena globina je 5,5 m, povprečna pa 2,9 m.

Na dnu vrtače južno od Prezida (Zaplana) pri Logatcu je visoko barje, ki je nastalo z zaraščanjem plitkega jezerca. Poleg šotnih mahov tu najdemo značilne predstavnike visokega barja: okroglolistno rosiko (Drosera rotundifolia), nožničavi munec (Eriophorum vaginatum) in navadno mahovnico (Oxycoccus palustris).

Gre za svojevrsten ribnik v regiji, ki ima nad svojo površino otok. Vodna površina ribnika, ki je v zasebni lasti, meri 3.800 m2, največja globina dosega 2 m. Raj za ribiče na postrv je bil obnovljen leta 1970, sicer pa njegova zasnova datira v leta pred I. svetovno vojno.

Dolina pod Medvedjim Brdom je zanimiva predvsem zaradi sorazmerne naravne ohranjenosti vodotoka, za katerega je značilno veliko nihanje vode. V srednjem delu doline se večina vode usmeri proti zahodu in ponika v Kmetovo brezno, pravi labirint vodoravnih rovov plitvo pod površjem. Brezno je raziskano v dolžini 335 m in globini 15 m.

Okoli 2 km pred Sopotom se v skalni steni nad levim bregom reke Sore odpira šest vhodov v Matjaževe kamre. Te so ostanek nekdaj aktivne vodne jame, ki jo je izdolbla Sora.

Ob cesti, ki vodi na Vrh Svetih Treh Kraljev, je vhod v umetno izoblikovan vodoraven rov, ki prebije celoten Vrh. Izkopavanje  je potekalo v tridesetih letih v okviru gradnje vojaške obrambne Rupnikove linije. Pri tem izkopu so naleteli na Jamo Svetih Treh Kraljev, ki je več kot kilometer dolg in 70 m globok splet manjših…

Mačkovica je 1.280 m dolga in 51 m globoka jama v neposredni bližini Laz. Vhodni rov se blago spušča in nato razširi v Malo dvorano, ki slovi po ponvicah, preko katerih se ob večjih poplavah Planinskega polja preliva voda in ustvarja miniaturne kaskade.

Tu je najprej udornica, ki je dolga 90 m in široka do 60 m. Dno udornice je nagnjeno proti jugu, kjer je pod slikovito steno ogromen vhod v 326 m dolgo in 90 m globoko Vranjo jamo.

Logaško jamo so odkrili leta 1962. Ima 30 m globoko vhodno brezno, pod katerim je skoraj vodoraven rov, ki si ga lahko obiskovalci ogledajo le v spremstvu jamarjev. (klik na Logaško jamo prinese prostorsko sliko jame)

Gradišnica je 201 m globoko brezno na SZ pobočju Gradišča. Vhodno brezno je veliko 25 x 35 m in globoko 65 m. Pod vhodom se spušča strm Krausov hodnik do globine okrog 130 m, pod njim pa se odpirata Hauerjeva ter Putickova dvorana. Iz dvorane se odpira več manjših rovov, ki se končajo s sifoni….