Planinsko polje je eno tipičnih kraških polj, nastalih v Notranjskem podolju. Razteza se na okrog 11 km² površine in povezuje občine Logatec, Postojna in Cerknica.
Dno Planinskega polja je povprečno 447 m nad morjem ležeča kraška votlina, ugreznjena med dolomitno Planinsko goro (790 m) na zahodu, Mrzli grič (605 m) in Stari grad (703 m) na jugu, nizko gričevje ob železniški progi na severozahodu, proti Logatcu na severni strani pa polje zapira Lanski vrh (547 m). Kotlina je napolnjena z jezerskimi naplavinami, dno pa je deloma iz prepustnega dolomita, deloma iz votlikavih apnencev. Posebej izraziti so južni, zahodni in severozahodni rob polja z izviri, ter vzhodni in severovzhodni rob s kopico ponorov. Polje nima površinskih pritokov, temveč vodo dobiva samo iz pravih kraških izvirkov. Planinsko polje je prva večja sovodenj v kraškem porečju Ljubljanice, saj se tu zbira kar tri četrtine voda celotnega porečja.
Reka Unica se vije po polju v dolžini 18 km.
Poplave na Planinskem polju so postale del življenja ljudi, ki živijo ob njem. Ko pretok Unica pri gradu Haasberg preseže 60 m³/s, ponorom zmanjka sape. Unica prestopi bregove in se razlije po polju. Poplave se pojavljajo večkrat na leto, pogostejše so v pozni jeseni in zgodnji pomladi, trajajo pa od nekaj dni do nekaj mesecev. Najvišja voda sega 10 m nad nivo polja in tedaj 40 milijonov m³ vode zalije 10 km² površin.
Zaradi svoje, z letnimi časi spreminjajoče se podobe, je Planinsko polje zanimivo za vse, ki radi zahajajo v naravo. Najbolj priljubljene oblike rekreacije so sprehodi, tek, kolesarjenje, jahanje in pozimi tudi drsanje. Unica omogoča številne vodne športe, med katere sodijo plavanje, ribolov in v času poplav tudi čolnarjenje.
Ceste in poti so danes dvignjene in prevozne ob manjših poplavah, v preteklosti pa so se ljudje v času poplav od naselja do naselja lahko prevažali samo s čolni.
Med pomembnejše rastlinstvo Planinskega polja sodijo rušnata mastnica, zdravilna strašnica, veliki trpotec, kačji jezik, močvirski svišč, usnjati silj in rosika. Tu je edino slovensko rastišče ogrožene travniške morske čebulice (Scilla litardierei), ki je večletna rastlina s svetlo modro obarvanimi cvetnimi listi. Zaradi omenjenih rastlin je celotno rastišče zavarovano in velja za neprecenljivo botanično naravno dediščino.
Najbolj razširjeni drevesni vrsti v okoliških gozdovih sta smreka in jelka, dopolnjujejo ju listavci, predvsem bukev.
Med gozdnimi živalskimi vrstami prevladujeta srnjad in jelenjad. Gozdovi v zaledju Planinskega polja pa so tudi življenjski prostor rjavega medveda in risa.
Na polju najdemo 78 različnih vrst metuljev, med katerimi so tudi ogroženi strašničin modrin, petelinček in grintavčev pisanček.
Planinsko polje s svojo pestro mozaično pokrajino poplavnih travnikov, grmišč in dreves ponuja ugodne pogoje za gnezdenje številnim pticam. Med najpomembnejše sodijo kosec, kozica, poljski škrjanec, repaljščica ter rjava in pisana penica.
Polje je tudi odlično počivališče za ptice selivke, kot so bela in črna štorklja, siva in velika bela čaplja ter številne race in pobrežniki, npr., vodomci, ki po poplavljenih plitvinah najdejo obilico hrane. Občasno se na Planinskem polju zadržuje tudi orel belorepec.
Zaradi kosca, ki je ogrožen že po vsem svetu, je Planinsko polje pridobilo oznako mednarodno pomembnega območja za ptice IBA (Important Bird Areas).
Kraji ob robu Planinskega polja so tesno povezani z ribolovom, saj je reka Unica s svojim ribjim bogastvom, postrvmi, lipani in ščukami ter krapi pravi raj za ribiče z vsega sveta.
Lanski vrh – področje severno od Planinskega polja, je svetovni fenomen, saj je na njem oz. bolje rečeno v njem, kar 50 jam/km2, medtem ko je slovensko povprečje 10 jam/km2. Večinoma gre za brezna.