Dediščina vojnega obdobja 20. stoletja – predstavitev

Partnerji operacije: LAS s CILjem, Občina Logatec, Občina Idrija, Občina Cerkno, ICRA d.o.o. Idrija, Zavod za turizem Idrija.
Celotna vrednost operacije: 153.476,46 EUR.
Zaprošena vrednost: 82.050,00 EUR.

Opis:
Območje ima bogato dediščino vojnega obdobja 20. stoletja. Bolj znana je sicer dediščina 2. svetovne vojne, v tej operaciji pa nameravamo izpostaviti vojno dediščino 1. svetovne vojne, še posebej feldban kot dediščino zaledja Soške fronte. Feldban je bila ozkotirna železnica, ki je bila namenjena oskrbi bojišča. Izredno hitro so od logaške železniške postaje do Godoviča in naprej do Črnega Vrha ter skozi Zadlog in gozdove Trnovske planote proti Lokvam položili montažni feldban. Drugi krak feldbana je potekal iz Godoviča proti Straži in Dolenji Trebuši. Celotna dolžina feldbana z obema krakoma je bila okroglih 100 kilometrov. Vozičke so po ozkotirnih progah vlekli konji in manjše lokomotive. V naravi je pot feldbana ponekod zaraščena in manj varna za pohodnike, zato jo bomo na Idrijskem uredili, da bo prehodna kot pohodniška pot. Cerkljanski del trase feldbana ni nikoli v celoti služil svojemu namenu. Po mulatjeri od Reke do Šebrelj so oskrbovali zaledne položaje in tretjo obrambno črto soške fronte, zato bomo na tem delu uredili mulatjero. V Logatcu bomo postavili repliko lokomotive iz časov 1. svetovne vojne ter informativno tablo. Fotografirali bomo posamezne zanimive odseke poti in pripravili itinerarij poti ter ga objavili na spletnih straneh vključenih občin oziroma njihovih turističnih organizacij. Pilotno bomo izvedli dva organizirana pohoda in promocijo poti preko spletnih strani ter predstavitev v lokalnih občinskih glasilih. Za promocijske namene bomo kupili promocijske športne brisačke in bidone.

Cilji: Ureditev in predstavitev dediščine 1.svetovne vojne preko pohodne poti po trasi feldbana, mulatjere in preko lokomotive iz obdobja 1. svetovne vojne.

Rezultati:
– Urejena lokomotiva, postavljena za turistične namene.
– Postavljena informativna tabla za turistične namene.
– Urejena pohodniška pot 2x.
– Izvedena dva pilotna pohoda po poteh dediščine vojnega obdobja 20.stoletja.
– Nakup promocijskih brisačk in bidonov.
– Pripravljen itinerarij poti ter letak s povabilom za izlet po pohodniški poti.
– Objavljeni trije članki v lokalnih časopisih in itinerarij poti.
Povezava na spletno stran Evropske komisije, namenjene EKSRP https://ec.europa.eu/agriculture/rural-development-2014-2020_sl

Povezava na spletno stran PRP https://www.program-podezelja.si/sl/

Za vsebino spletne strani je odgovoren upravičenec operacije. Organ upravljanja za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014 – 2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Dediščina vojnega obdobja 20. stoletja v letu 2020 ponovno povezuje Logatec, Idrijo in Cerkno

Območje Logatca je bilo skozi celotno zgodovino poznano kot ena izmed najpomembnejših strateških točk pri prehodu z Apeninskega polotoka v Srednjo Evropo, zaradi česar so vojske tu vseskozi postavljale velike zgodovinske strateške »meje«, vse od rimskega obrambnega sistema z mrežo utrdb in zapornih zidov – Claustra Alpium Iuliarum, do Rapalske meje, Alpskega zidu in Rupnikove linije. Gradnja in obramba razdvojevalnih meja sta pustili močan, fizično še vedno prisoten zgodovinski pečat. Ravno obratno – izrazito povezovalno sled, pa je, ne samo na območju občine Logatec, ampak tudi občin Idrija in Cerkno, pustila 1. svetovna vojna.

Predvsem dediščina 1. svetovne vojne je skupni imenovalec evropskega projekta, v katerem bo šest partnerjev javnosti izpostavilo najmočnejše vojaške opomine, ki so v času Prve svetovne vojne povezovale to območje – zaledje Soške fronte. Projektni partnerji LAS s CILjem, Občina Logatec, Občina Idrija, Občina Cerkno, ICRA d.o.o. Idrija in Zavod za turizem Idrija bodo za projekt namenili 153.476,46 EUR, zanj pa pridobili 82.050,00 EUR upravičenih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), kar je tudi največ, kar lahko pridobijo.

Projekt povezuje prebivalce, stroko in ljubitelje zgodovine
Občine Logatec, Idrija in Cerkno so projekt pripravljale od leta 2015, ko so identificirale povezovalne člene in potrebne aktivnosti za izvedbo projekta. K podaji znanj in predlogov sta bili pozvani tudi strokovna ter laična javnostjo. Iz nabora predlogov in idej je na koncu nastal projekt, katerega rezultate realiziramo v letu 2020.

V tej operaciji izpostavljamo predvsem vojno dediščino 1. svetovne vojne, še posebej feldban kot dediščino zaledja Soške fronte. Feldban je bila ozkotirna železnica, ki je bila namenjena oskrbi bojišča. Izredno hitro so od logaške železniške postaje do Godoviča in naprej do Črnega Vrha ter skozi Zadlog in gozdove Trnovske planote proti Lokvam položili montažni feldban. Drugi krak feldbana je potekal iz Godoviča proti Straži in Dolenji Trebuši. Celotna dolžina feldbana z obema krakoma je bila dolga okroglih 100 kilometrov.

Ozkotirna ali normalno tirna železnica?
Z vzpostavitvijo železnice so začeli leta 1916. Po načrtih naj bi povezavo do zaledja končali v 18. mesecih. Za delo so imeli na voljo 20.000 vojnih ujetnikov, zato je bila trasa tudi kmalu končana. Feldban je bil v uporabi od 9. 9. 1916 do 24. 10 1917. Da se je za oskrbo Soške fronte uporabljalo obe; ozkotirno in normalno tirno železnico, je dejstvo. Najprej so uporabljali vagončke, ki so jih po položenih (ozkih) tirih vozili s konjsko vprego. Kasneje (1917) so konje zamenjali Diesel motorji. Za pogon žičnic med Črnim vrhom in Zadlogom čez Angelsko goro in Čepovan pa so uporabljali elektriko, ki so jo napeljali iz Idrije. Ko v letu 1917 ozkotirna železnica ni več zadoščala potrebam oskrbe soške fronte, so začeli graditi 28 km dolgo normalnotirno progo med Logatcem in Črnim Vrhom. Tik pred prebojem soške fronte so podaljšali še ozkotirno železnico od Idrije do Dolenje Trebuše in zgradili progo med Škofjo Loko in Hotavljami. A progo, ki je bila dograjena 18. oktobra 1917, so uporabljali samo šest (6) dni, do preboja fronte pri Kobaridu 24. oktobra 1917.

Kdaj je železniška proga ozkotirna in kdaj normalnotirna ter širokotirna
Na konferenci v Bernu so leta 1887 podpisali tehniški dogovor med srednjeevropskimi železniškimi upravami, po katerem so proge s širino tira 1435 mm normalnotirne. Kar je pod to širino, so ozkotirne, nad to mero pa širokotirne. Dimenzije ozkotirnih prog: 600 mm (poljske železnice (feldban oz. orig. feldbahn), 610 mm, 750 mm, 760 mm (bosanska širina proge; najpogostejša na območju nekdanje AO in Jugoslavije), 762 mm, 891 mm (Švedska), 900 mm, 914 mm, 950 mm (Italija).

Urejena mulatjera na Cerkljanskem, v kratkem voden ogled
V naravi je pot feldbana ponekod zaraščena in manj varna za pohodnike, zato jo na Idrijskem urejajo, da bo prehodna kot pohodniška pot. Cerkljanski del trase feldbana ni nikoli v celoti služil svojemu namenu. Po mulatjeri od Reke do Šebrelj so oskrbovali zaledne položaje in tretjo obrambno črto soške fronte. Ravno v teh tednih poteka ureditev mulatjere z razširitvijo poti, na nekaterih mestih pa bo postavljena tudi zaščitna ograjo. Pot, ki se vije med drevjem, bo na koncu pohodnike nagradila z izrednimi razgledi. Konec julija oz. v začetku avgusta bo po poti izveden prvi voden pohod s predstavitvijo bogate zgodovine dotičnih krajev.

Voden ogled tudi na Idrijskem, kjer so že očistili traso feldbana
Po trasi feldbana so se partnerji projekta odpravili kmalu po zaključku del v marcu, ko je bilo zaključeno – čiščenjea, urejanjae in postavitvljanjei varovalnih klinov in jeklenic. Pot ponuja slikovite razglede nad sotesko Zale in nad Strugom. Zanimiv odsek poti, kjer je bila zgrajena ozkotirna železnica, je danes urejena pohodniška pot. Vodenemu ogledu poti, ob zanimivi razlagi kaj se je med prvo svetovno vojno dogajalo na Idrijskem, se lahko pridružite 5. julija 2020. Ogled bo organiziral Zavod za turizem Idrija, ki je tudi partner v projektu.

V Logatcu “pika na i” z repliko podobne lokomotive kot je gradila tunel
Prav posebna pridobitev bo v Logatcu na ogled predvidoma septembra. Prvotni načrt logaške občine pri oblikovanju tega projekta je bila obnova tunela pod Naklom, ki je bil zgrajen za potrebe oskrbovanja zaledja Soške fronte. Ker bi obnova tunela potekala dlje časa kot je slednjega na voljo za izvedbo EU projekta, se je župan Berto Menard odločil, da v projektu pridobimo repliko podobne lokomotive kot je bila tista, s katero so zgradili ta tako unikaten tunel. Gre za repliko v merilu 1 : 1, dimenzij 5 x 1,6 x 2,9 m. Tovrstne lokomotive so bile narejene predvsem za gradnjo tunelov, zato so v primerjavi s tovornimi lokomotivami zelo majhne. Ker ni bilo možno pridobiti replike točno take lokomotive, kot je dejanska bila, pa bo vsaj lokacija njene postavitve sovpadala s krajem, kjer je prvotna vozila in stala. Lokomotive bo postavljena na zemljišču v lasti Občine Logatec, kjer je dejansko potekala trasa feldbana. Od zahodnega vhoda v tunel bo oddaljena približno 120 m, videlo pa se jo bo že s parkirišča pred Upravnim centrom Logatec.

Logaški tunel je fenomen
V Logatcu je madžarsko podjetje Redlih Unterberger zgradilo tunel, ki je tako poseben, da bi ga lahko označili za fenomen. Njegovi načrtovalci so iznajdljivo združili naravo s tehniko. Največji problem je povzročala voda, ki je je veliko. Odkrili so naravno geosinklinalo – brezno in s primernim naklonom poteka tal v tunelu rešili velik problem odvodnjavanja prav v dotično brezno (nivo vhodnega portala na vzhodni strani je 478,04 m.n.m., na zahodni strani pa 480,11 m nadmorske višine). Še prej pa so uredili drenažo ne samo v samem tunelu (stene, tla), ampak vzdolž obeh njegovih vhodov v dolžini več metrov (betonski zid z drenažnimi odprtinami).

In s čim so si pomagali pri gradnji tunela?
Za odvoz materiala od izkopa iz tunela so imeli ozkotirno železnico, s katero so odvažali material v nasip pod Sekirico in še dlje do Kalc. Za vleko so uporabljali parno »mašinko«, kot so jo imenovali delavci. Za pomočnika pri teh lokomotivah sta bila Ciril Lenarčič in Osulin iz Laz. In prav replika zelo podobne lokomotive, kot je bila Mašinka, bo zaključila ta tako dolgo načrtovani projekt, ki zgodovinsko povezuje Idrijo, Cerkno in Logatec.

Lokomotiva bo po zaključku tega projekta predlagana kot izhodiščna točka za turistični obisk feldbana. Predstavitev nove ponudbe bo na spletnih straneh projektnih partnerjev ter v medijih, saj želimo, da nas naša skupna zgodovina združuje in nikoli več razdvaja.

Vir podatkov:
– Na obrobju pekla, Idrijsko in Cerkljansko 1914 – 1919, Katalog razstave; Mestni muzej Idrija, 2018
– V zaledju soške fronte (Mira Hodnik: Vojaške železnice),
– Železnica na Logaškem (dr. Marko Frelih: Logaški tunel),
– Tunel pod Naklom, del železniške proge Logatec – Črni vrh (Miran Nagode: Vrtanje tunela pod Naklom 1916)
– https://sl.wikipedia.org/wiki/Ozkotirna_%C5%BEeleznica
– https://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%BDelezni%C5%A1ka_proga

Pripravili: za ICRA mag Jožica Zalar, za Občino Logatec Renata Gutnik.

Opis poti idrijskega dela feldbana

Vabimo vas na sprehod po trasi idrijskega dela feldbana – ozkotirne železnice, ki je bila zgrajena v času prve svetovne vojne in je bila namenjena oskrbi soške fronte.
Prispevek je namenjen vsem tistim, ki ste zamudili voden ogled Feldbana in za tiste, ki bi radi izvedeli nekaj več o okoliščinah nastanka te poti.

Pripravili smo vam video opis poti.

Idrijsko-Cerkljanska razvojna agencija je partner v projektu Dediščina vojnega obdobja 20. stoletja, ki je sofinanciran s strani Evropskega sklada za razvoj podeželja: Evropa financira v podeželje.
Za vsebino je odgovorna Idrijsko–Cerkljanska razvojna agencija d.o.o. Idrija. Organ upravljanja pristojen za izvajanje Programa za razvoj podeželja RS za obdobje 2014-2020 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Mašinka – replika parne lokomotive iz 1. svetovne vojne na svojem mestu v bližini tunela pod Naklom

Zadnji avgustovski dan je v Logatec prinesel ne samo deževno osvežitev, ampak osvežil tudi spomin na več kot sto let staro zgodbo izredne vloge Logatca pri oskrbi soške fronte. Ob šestih popoldne je bila iz Češke v Logatec pripeljana replika podobne lokomotive kot je bila tista, s pomočjo katere so leta 1917 zgradili tunel pod Naklom.

Tunel pod Naklom je bil izredno pomemben del železniške normalnotirne proge Logatec- Črni Vrh, ki jo je dunajsko podjetje Redlich & Berger gradilo leta 1917 za vojaško oskrbo Soške fronte. To isto podjetje je zgradilo tudi znameniti kamniti Solkanski most, ki slovi kot najdaljši kamniti most na svetu.

Še pred tem je bila v drugi polovici leta 1916 najprej postavljena ozkotirna železniška vojaška proga (feldbahn). Prvi krak, ki so ga začeli graditi 15. 8. 1916, je bil postavljen od Logatca do Črni Vrh in naprej do Poncale, drugi krak pa od Godoviča do Idrije in leta 1917 podaljšan do Dolenje Trebuše. Ta povezava kmalu ni več zadoščala za potrebe oskrbe bojišč. Ko se je morala avstro-ogrska vojska po deveti ofenzivi umakniti na višje položaje proti Čepovanu in Trnovski planoti, je glavno vojaško poveljstvo, ki je imelo svoj štab v Gorenjem Logatcu, zahtevalo takojšnjo zgraditev normalnotirne železniške proge iz Logatca v Črni Vrh. Z deli so pričeli takoj po potrditvi načrta, kjer so bile na prvem mestu gradnje predorov, večjih izkopov in nasipov. Prav vrtanje tunelov v Logatcu in v Godoviču pa je imelo prednost pred vsem ostalim.

Za odvoz materiala od izkopa iz tunela do nasipa pod Sekirico, so uporabljali ozkotirno parno lokomotivo. Strojevodje so jo imenovali “Mašinka”. Kljub temu, da so bili strojniki lokomotive predvsem Nemci in Čehi, so za pomočnika izbrali tudi dva domačina, in sicer Cirila Lenarčiča in Gregorja Osolina iz Laz, saj sta imela znanje in predhodne izkušnje s parnimi kotli. Tovrstne lokomotive so bile v času prve svetovne vojne narejene predvsem za gradnjo tunelov in železnic, zato so v primerjavi s tovornimi lokomotivami precej manjše.

Replika parne lokomotive Orenstein Koppel 40 Hp 600 mm, ki je zelo podobna Mašinki, je bila za potrebe operacije Dediščina vojnega obdobja 20. stoletja narejena v merilu 1 : 1, dimenzij 5 m x 1,7 m x 2,9 m. Je nedelujoča, zato tudi nima vseh delov, ki jih imajo delujoče. Stoji na mestu, kjer je dejansko potekala trasa železniške proge, ki so jo 1917 zgradili za potrebe oskrbovanja soške fronte. Poleti 2020 jo je naredilo češko podjetje 1. Kolinska Lokomotivni s. r. o. Dostavil jo je Roman Šosti iz podjetja Jiři Krejsa s. r. o. Za njeno zaščito (temelj, nadstrešek, varovalna ograja in nosilec table) je poskrbel Aleksander Frančeškin s. p. z ekipo: Gregor Frančeškin, Danijel Simić in Žan Slabe. Prave tirnice so priskrbeli na SŽ – Infrastruktura, d.o.o., zanje Branko Trojer in Rok Brešan. Slovenske železnice so priskrbele tudi ustrezne pragove. Osvetlitev lokomotive in videonadzor so zagotovili Aleksander Uršič – Proelme d. o. o., Miran Kermavner iz Elektra Ljubljana d. d., Andrej Tominec iz Komunalnega podjetja Logatec ter ekipa Pivk Electric d. o. o: Darko Korenč, Senan Dearoski ter Jan in Silvester Pivk. Z dvigalom jo je na pravo mesto postavil Lado Pleskovič iz Žerjal d. o. o. Njeno okolico so uredili in predhodno poskrbeli za rezervacijo parkirišča Matjaž Kurent, Roman Brenčič, Franc Rovan, Danijel Nagode, Miroslav Kenk in Jure Krisper. Celotni postopek dostave in postavitve je dokumentiral Raul Semenič.

V njeno neposredno bližino je bila postavljena tudi pojasnilna tabla. Pri njeni vsebini so pomagali Anton Jerina in Ivanka Hrovatin ter Frančišek Maček in Dragan Adam z Župnije Planina. Za pomoč so služili članki in monografije: Colja. D., 2014. Vojaške železnice v naših krajih. Črni Vrh pod Avstro Ogrsko, str. 145 172; Kompare. T., 1990, Logatec Črtice iz življenja kraja in obeh župnij. Logatec: Župnijski urad sv. Nikolaja v Logatcu; Nagode. M., 2007. Tunel pod Naklom, del železniške proge Logatec–Črni Vrh. Logatec: Osnovna šola 8 talcev Logatec; Gutnik. R. in Lazar J. Dediščina vojnega obdobja 20. stoletja v letu 2020 ponovno povezuje Logatec, Idrijo in Cerkno. Logaške novice, 6/2020, str. 10. Za Občino Logatec sem podatke zbrala, uredila in prevedla Renata Gutnik, lekturo angleškega besedila je izvedla Sally Cooney, oblikovanje in tisk table pa Luka Čuden iz Resal Plus d. o. o.

Pridobitev replike lokomotive je del projekta Dediščina vojnega obdobja 20. stoletja, v katerem so sodelovali partnerji: LAS s CILjem, Občina Logatec, Občina Idrija, Občina Cerkno, ICRA d. o. o. Idrija, Zavod za turizem Idrija. Celotna vrednost operacije je 153.476,46 EUR, od tega RS in EU povrneta partnerjem skupaj 82.050,00 EUR. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014 – 2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Ali ste vedeli?
– Med kopanjem tunela so naleteli na plast črnega premoga, ki so ga deloma porabili za lokomotivo, ki je odvažala izkopani material, deloma pa so ga lahko porabili domačini za kurjavo.
– V času 2. svetovne vojne je tunel služil kot zaklonišče. Za te potrebe so v njem sezidali dva prehodna zidova na obeh vhodih, na sredini pa je bil tunel popolnoma zaprt z zidom, ki je vsebovala le manjšo odprtino.

Za Občino Logatec Renata Gutnik
Foto in video: Raul Semenič