Vlada na delovnem posvetu o ukrepih za konkurenčnost
Vlada je drugi dan regijskega obiska začela z delovnim posvetom, na katerem je minister Zdravko Počivalšek članom vlade predstavil ukrepe za spodbujanje konkurenčnosti. Premier Miro Cerar je po posvetu povedal: “Vidimo, da gremo v pravo smer, so pa pred nami še izzivi, med drugim na področju odprave administrativnih ovir, še bolj uspešnega vabljenja tujih investitorjev in boljšega izkoristka človeškega potenciala, ki ga imamo veliko.”
Minister Zdravko Počivalšek pa je po posvetu izpostavil, da je »dejstvo, da se s konkurenčnostjo ne ukvarja zgolj gospodarski resor, pomemben signal, da se vlada zaveda, da moramo za izboljšanje krvne slike gospodarstva stopiti skupaj,« in poudaril, da gre pri spodbujanju konkurenčnosti za prečen projekt več ministrstev, s katerimi sodelujemo pri podpori gospodarstvu.
»Ni dvoma, da naše gospodarstvo okreva, kar kaže 3-odstotna rast bruto domačega proizvoda, več kot 5-odstotna rast izvoza in med drugim tudi povečanje prihodkov slovenskih podjetij doma in v tujini,« je danes povedal minister Počivalšek in poudaril, da se Slovenija pomika navzgor tudi po mednarodnih lestvicah konkurenčnosti. Vendar pa minister Počivalšek enega ključnih izzivov vidi v padajočem trendu števila posameznikov, ki se vsako leto odločijo za ustanavljanje podjetij. »Ta trend moramo zasukati nazaj navzgor,« je odločen minister. »Potrebno je spodbuditi tudi investicije – tako tuje kot domače – in tega ne moremo narediti, če poslovnega okolja ne naredimo prijaznejšega podjetjem.«
Med prioritetnimi za okrepitev konkurenčnosti so tako tri reforme – na področju odprave administrativnih ovir, znižanja stroška delovne sile ter oblikovanja bolj prožne delovno-pravne zakonodaje. »V zadnjih dveh letih je bil dosežen napredek na nekaterih ključnih področjih, kot sta zmanjšanje administrativnih ovir in sive ekonomije, izboljšana je bila insolvenčna zakonodaja, povečala se je tudi učinkovitost v pravosodju,« ocenjuje minister Počivalšek. Pravi, da podjetja po njegovih izkušnjah najbolj pestijo administrativne ovir, kjer Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo tesno sodeluje z Ministrstvom za javno upravo ter Ministrstvom za okolje in prostor. »Morda je Vlada RS v preteklem času naredila največ ravno na področju odprave teh ovir. Zagotovo poznate projekt STOP birokraciji, pripravljamo tudi Enotni dokument za bolj prijazno zakonodajo, uvajamo MSP test kot varovalko proti novim oviram, dereguliramo številne poklice in dejavnosti, rahljamo okoljsko in gradbeno zakonodajo, ki po naših izkušnjah podjetjem predstavlja še poseben trn v peti,« je vladne ukrepe na tem področju strnil minister.
Že na enem izmed pripravljalnih sestankov z zainteresirano javnostjo pred obiskom Vlade RS v regiji je bila izpostavljena tudi tema sofinanciranja regije v bodoče. Minister Počivalšek je ob tem opozoril na širok nabor razpisov na nacionalni ravni, na katere se seveda lahko prijavljajo tudi upravičenci iz Osrednjeslovenske regije. Pomemben je tudi Dogovor za razvoj regije za obdobje 2016-2019. Regija je v okviru tega pripravila 22 projektnih predlogov v skupni višini 241,8 milijonov evrov. »Vseh 26 občin regije ima po Zakonu o sofinanciranju občin v letu 2016 na voljo tudi 2,3 milijona evrov nepovratnih sredstev ter 3,4 milijone evrov povratnih posojil. Enako velja za leto 2017,« je še povedal minister.
Tekom dneva se je minister Počivalšek sestal tudi z vodstvom podjetja Lek, farmacevtske družbe. »Januarsko odprtje Lekovega biofarmacevtskega laboratorija v Mengšu je gotovo najbolj pozitivna zgodba s področja tujih neposrednih investicij v Osrednjeslovenski regiji. Gre za investicijo v višini 10 milijonov evrov, ki je omogočila okoli 100 zaposlitev in to brez posredovanja države, kar je nedvomno velik uspeh,« je investicijo pozdravil minister.
Podpisniki protokola so se zavezali k ureditvi prometne problematike
»S podpisom protokola so država in lokalne skupnosti ob 3a razvojni osi prepoznale pomembnost hitrejše povezave regije z osrednjo Slovenijo in se zavezale k ureditvi prometne problematike,» je dejal minister dr. Peter Gašperšič po podpisu Protokola o uresničitvi infrastrukturnih projektov na 3a razvojni osi Ljubljana – Kočevje – državna meja z Republiko Hrvaško z župani občin Bloke, Dobrepolje, Grosuplje, Ig, Kostel, Kočevje, Ljubljana, Loški Potok, Ribnica, Sodražica, Škofljica in Velike Lašče. Ministrstvo za infrastrukturo bo za izvedbo projektov zagotovilo vsa potrebna finančna sredstva.
Med projekte cestne infrastrukture na 3a razvojni osi sodijo modernizacije glavne ceste G2-106 Ljubljana – Škofljica – Ribnica – Kočevje, s poudarkom na odseku skozi Lavrico in Škofljico, preureditev AC priključka Šmarje Sap v polni priključek, izvajanje programa trajnostne mobilnosti oziroma javnega potniškega prometa (P+R). Na področju železniške infrastrukture pa p rojekt posodobitve železniške proge Ljubljana – Kočevje, vključno z železniško postajo Grosuplje. Rok za izvedbo in vzpostavitev železniškega prometa je najkasneje do konca leta 2019.
Minister za infrastrukturo, ministrica za okolje in prostor in župani občin 3a razvojne osi bodo za izvajanje tega protokola v 10 dneh po podpisu Protokola imenovali stalno koordinacijsko skupino, v kateri bosta po dva predstavnika Ministrstva za infrastrukturo in Ministrstva za okolje in prostor ter trije predstavniki županov občin ob 3a razvojni osi. Skupina bo spremljala izvajanje del z vsemi potrebnimi aktivnostmi za realizacijo dogovorjenih vsebin in najmanj dvakrat letno pregledala izvajanje protokola in obravnavala druge zadeve ter o tem poročala ministru za infrastrukturo in županom 3a razvojne osi na skupni seji strank podpisnic protokola.
V dopoldanskem delu vladnega obiska Osrednjeslovenske regije se je minister srečal s Francem Jeričem, županom Mengeša, Tonijem Dragarjem, županom Domžal, in Petrom Ložarjem, županom Trzina. Tema pogovora je bila izgradnja obvoznice Trzin.
Po pogovoru se je minister dr. Peter Gašperšič udeležil otvoritve 2,7 kilometrov obnovljene cesto Vodice – Komenda, ki povezuje naselja občin Vodice, Komenda in Kamnik z avtocesto in je pomembna tudi zaradi povezave do Poslovne cone Komenda, ki ima zaradi strateške lege ob AC in bližine letališča Brnik izreden potencial za nadaljnji razvoj.
V govoru ob otvoritvi ceste je minister Gašperšič poudaril, »da imamo razloge za optimizem, saj je Vlada RS julija 2015 s sprejeto novo Strategijo razvoja prometa v RS, ki bo nadgrajena s predlogom Nacionalnega programa razvoja prometa v RS, strukturno preusmerila zadosten del sredstev v državne ceste, v njihovo ohranjanje in investicijsko vzdrževanje infrastrukture ter postopno izboljševanje. In prav v ta namen je vlada v proračunih 2016, 2017 in 2018 za investicije v prometno infrastrukturo zagotovila dodatna sredstev, ki bodo omogočila, da bomo lahko čez dve leti pričeli z izvedbo kar nekaj nujno potrebnih novogradenj, modernizacij, novih odsekov, obvoznic.«
Župan Komende Stanislav Poglajen je ob otvoritvi med drugim dejal: »Konce julija lanskega leta smo uspeli priti do sestanka pri ministru dr. Gašperšiču in po že kar nekaj sestankih v mojem kratkem županskem mandatu, smo se prisotni prvič vračali zadovoljni z obljubo ministra, da bo ta del državne ceste obnovljen deloma še v lanskem letu in končan letošnjo pomlad.« In se na koncu zahvalil vsem, »ki so kakor koli pripomogli, da smo danes tukaj in da lahko predamo v uporabo obnovljeno državno cesto.«
Ministrica za okolje o pomembnosti ukrepov za zagotavljanje protipoplavne varnosti Ljubljane
Ministrica Irena Majcen se je udeležila predstavitve načrtov za zagotavljanje poplavne varnosti Ljubljane in si v tem okviru ogledala jez na Bokalcih ter se sestala s predstavniki MO Ljubljana, občine Dobrova – Polhov Gradec, četrtnih skupnosti Rožnik, Rudnik in Vič ter Civilne iniciative za poplavno varnost JZ Ljubljane. Ministrica je obiskala tudi vrtec Vrhnika, kjer so ji predstavili projekt promocije uporabe pralnih plenic in se udeležila srečanja z gospodarstveniki.
Jez na Bokalcih in načrti za zagotavljanje poplavne varnosti Ljubljane
Ob visokih vodah Gradaščice oziroma Malega grabna na širšem območju Bokalškega jezu del visokih vod, ki segajo nad koto terena ob levi brežini Malega grabna, preliva brežino in poplavi območje Vrhovcev. Poplavni tok nato teče med Cesto Dolomitskega odreda in Brdom, vzporedno s strugo Mesne Gradaščice do križanja z Viško cesto, kjer se združi z naslednjim poplavnim tokom iznad Dolgega mostu in skupaj ustvarita poplavno jezero, ki ga na južni strani omejuje nasip železniške proge.
Za preprečitev tega poplavnega toka je predvidena izvedba visokovodnega nasipa na širšem območju Bokalškega jezu oziroma visokovodnega zidu na območju, kjer ni dovolj prostora za izvedbo nasipov na odseku med nasipom avtoceste in Cesto Dolomitskega odreda. Poleg same izvedbe nasipa oziroma zidu je predvidena tudi sanacija vtoka v Mestno Gradaščico (premostitev z zapornico).
Po poplavah septembra 2010 so stanovalci najbolj ogroženih objektov na lastno iniciativo izvedli protipoplavne nasipe iz delno neustrezne zemljine. Ker nasipi niso priključeni na AC nasip oziroma most na Cesti Dolomitskega odreda, jih poplavna voda obteka in še vedno poplavlja Vrhovce, le da je pretok vode nekoliko manjši. Izvedene nasipe je treba delno odstraniti in izvesti nov nasip po projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pri tem bo treba sanirati celotno območje rastišča japonskega dresnika, ki je bil razsejan z izvedbo tega začasnega nasipa. Okuženo zemljino bo treba prepeljati na trajno deponijo pri Gameljnah.
V skladu s projektnimi pogoji Zavoda za ribištvo Slovenije je na jezu predvidena zamenjava neustrezne in za ribe neprehodne ribje steze. V ta namen je predvidena izvedba dveh objektov, in sicer ribje steze s prekati in hrapave drče za lažji prehod različnih vrst rib in drugega vodnega življa. V času sprejema državnega prostorskega načrta je bil namreč Mali graben z Gradaščico razvrščen v območje Natura 2000.
Dela na vodotokih na območju MO Ljubljana
V Ljubljani so se aktivno izvajala vzdrževalna dela na vodotokih. Tako je bilo od leta 2010 do 2015 za vzdrževalna dela na vodotokih, ki obsegajo samo vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč, čiščenje in vzdrževanje prodnih zadrževalnikov ter košnje vodotokov, namenjenih preko 2,8 milijona evrov. V letih 2014 in 2015 je bilo namenjenih približno 1 milijon evrov. Na Direkciji RS za vode imajo že pripravljen program za izvedbo vzdrževalnih del na vodotokih v letu 2016. V programu so zajeta najnujnejša vzdrževalna dela, ki bi jih bilo treba izvesti na območju srednje Save. Finančni obseg programa je prilagojen višini proračunskih sredstev v vrednosti približno 5 milijonov evrov. Zaradi trenutne finančne slike v državi, so sredstva v proračunu zagotovljena v manjši meri, vendar si Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) prizadeva, da zagotovi dodatna sredstva.
Projekt ureditve vodne infrastrukture za zagotavljanje poplavne varnosti JZ dela Ljubljane in naselij v Občini Dobrova – Polhov Gradec
Projekt se izvaja na osnovi sprejete Uredbe o državnem prostorskem načrtu za zagotavljanje poplavne varnosti JZ dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova – Polhov Gradec. Ureditve so deljene na dve etapi, in sicer ureditev Malega grabna in drugih ureditev vodne infrastrukture v MO Ljubljana in Občini Dobrova Polhov Gradec ter 2. etapo – gradnja zadrževalnika Razori na območju Občine Dobrova – Polhov Gradec. Trenutno poteka izdelava projekta za pridobitve gradbenega dovoljenja in presoje vplivov na okolje za 1. etapo, ponavlja se postopek javnega naročila za izbor inženirja in postopki potrebni za pridobivanje zemljišč potrebnih za gradnjo (geometri, cenilci, odkupovalci).
Sredstva za izvedbo aktivnosti v letu 2016 so zagotovljena iz proračuna RS. Za gradnjo v letu 2017-2020 pa so načrtovani finančni viri v Operativnem programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture 2014-2020. Vloga za črpanje kohezijskih sredstev bo pripravljena konec leta 2016.
Finančna vrednost del je ocenjena na 41 milijonov evrov, in sicer:
• prva etapa: ocenjena investicijska vrednost del znaša približno 31 milijonov evrov in obsega ureditev – Malega grabna; na hudourniških pritokih v zaledju Gradaščice in na Gradaščici od Dobrove do Polhovega Gradca; območja Kozarje; na območju Gradaščice; Božne in Male vode s pripadajočimi ureditvami ter razbremenilnik s pripadajočimi ureditvami;
• druga etapa: ocenjena investicijska vrednost del znaša približno 10 milijonov evrov in obsega izgradnjo suhega zadrževalnika Razori z ureditvijo Gradaščice na območju zadrževalnika, Horjulke in Ostrožnika s pripadajočimi ureditvami.
Kohezijski projekti s področja okolja v finančni perspektivi 2014-2020 v osrednjeslovenski regiji
MOP je trem projektom, v skupni vrednosti dobrih 61 milijonov evrov, že izdal sklepe o sofinanciranju – Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Domžale – Kamnik (dobrih 39 milijonov evrov), Oskrba s pitno vodo na območju Domžale – Kamnik (dobrih 11,3 milijone evrov), Oskrba s pitno vodo v porečju Ljubljanice – 2. Sklop (dobrih 10,6 milijonov evrov). Podpisane so tudi vse izvajalske pogodbe med občinami in izvajalci za izvedbo del gradnje, nadzora in obveščanja javnosti.
V okviru finančne perspektive 2014 -2020 se pripravlja projekt »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja« (okvirna vrednost 110 milijonov evrov z DDV), kjer so upravičenci MO Ljubljana in občini Medvode ter Vodice. S strani pobude JASPERS je MOP prejel poročilo o izvedenem pregledu vloge za projekt. Upravičenci trenutno pripravljajo pojasnila, dopolnitve in popravke vloge.
Projekt promocije uporabe pralnih plenic
Zdrave ritke so projekt promocije uporabe pralnih plenic v Sloveniji, ki pa naj bi obenem prispeval tudi k znatnem zmanjšanju nastanka komunalnih odpadkov, v tem primeru plenic za enkratno uporabo. Ciljne skupine so vrtci, družine z majhnimi otroki in bodoče mamice, lokalne skupnosti in komunalna podjetja.
V začetku leta 2014 je Vrtec Vrhnika začel s pilotnim projektom uvedbe pralnih plenic v vrtcu. Uporabo pralnih plenic so uvedli septembra 2014. Nakup pralnih pleničk v letu 2014 je stal 16.700 evrov, kar je nekoliko več kot enoletni znesek za nakup tistih za enkratno uporabo, vendar so po letu in pol še vedno dobro ohranjene. Hkrati v vrtcu porabijo dve tretjini manj plenic za enkratno uporabo kot pred uvedbo pralnih.
Odkar malčke previjajo v pralne plenice, imajo manj rdeče ritke, v vrtcu pa prihranijo pri uporabi cinkovega mazila. Pomemben je tudi okoljski vidik prehoda na pralne plenice. Količina odvrženih plenic za enkratno uporabo se je prepolovila iz 54.000 na 28.000, število odvozov komunalnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, pa iz 140 na 70, letni stroški odvoza teh odpadkov so se tako zmanjšali za pet tisoč evrov.
Projekt je finančno podprl MOP v višini 10.000 evrov iz razpisa za nevladne organizacije (Ekologi brez meja).
Prostorska zakonodaja – vpliv na gospodarstvo
Ministrica je na srečanju s predstavniki gospodarstva povedala, da je ključni cilj prenove prostorske zakonodaje poenostavitev oziroma pospešitev postopkov prostorskega načrtovanja in dovoljevanja s poudarkom na zmanjševanju investicijskega tveganja, omogočanju faznosti dovoljevanja, združevanju postopkov, uvajanju načela vse na enem mestu in informatizaciji postopkov. MOP namerava s prenovo zakonodaje, med drugim, uzakoniti prostorski svet pri Vladi RS, z osrednjo vlogo odločevalca in usmerjevalca v primerih, ko pri pripravi prostorskih aktov pride do neusklajenosti med deležniki in zamud v postopkih, kar bo omogočilo pospešitev sprejemanja prostorskih aktov. Cilj prenove je tudi večja popularizacija občinskih podrobnih prostorskih načrtov, z uzakonitvijo možnosti pogodbenega načrtovanja na podlagi dogovorov med investitorjem in občino ter, med drugim, tudi dodatna možnost nastajanja stavbnih zemljišč za potrebe bolj prožnega prostorskega načrtovanja predstavlja občinski podrobni prostorski načrt za izjemne širitve stavbnih zemljišč.
Ministrstvo za izobraževanje še korak bliže k otrokom s posebnimi potrebami
Drugi dan delovnega obiska Vlade RS v Osrednjeslovenski regiji je ministrica dr. Maja Makovec Brenčič v Brinju obiskala jedrski reaktor Instituta Jožef Stefan TRIGA, ki letos obeležuje 50-letnico. Osnovni namen je obratovanje reaktorja za raziskave in šolanje, ki jih izvajajo različni raziskovalci z IJS ali od drugod. Reaktor je odličen primer odprtega učnega okolja za vse ravni izobraževanja. Na letni ravni ga obišče preko 1500 posameznikov, dijakov, študentov in tudi osnovnošolcev. Specifika reaktorja je tudi v tem, da ima edini na svetu jedrsko sredico osvetljeno z LED lučmi. Sodelavci na reaktorju izobražujejo in nudijo močno strokovno podporo jedrski elektrarni Krško.
Sledil je obisk Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani in Zavoda za slepo in slabovidno mladino Ljubljana, ki je edini tovrstni zavod v državi. Na Zavodu izvajajo prilagojene programe, nudijo mobilno dodatno strokovno pomoč slepim in slabovidnim za področje celotne Slovenije. Ob tej priložnosti je ministrica dr. Maja Makovec Brenčič podpisala z ravnateljico Zavoda, Katjušo Koprivnikar, pogodbo o izvajanju delovnega usposabljanja slabovidne Sare z Downovim sindromom, ki obiskuje poseben program Zavoda za slepo in slabovidno mladino, na MIZŠ. »Veselimo se njenega prihoda na ministrstvo, kjer bo delovno usposabljanje pričela prihodnji teden in bo z nami do 3. junija,« je dejala ministrica.
Ministrstvo se obvezuje, da ji bo zagotovilo kvalitetno, nemoteno in varno izvedbo delovnega usposabljanja. Za čas opravljanja delovnega usposabljanja ji bo ministrstvo povrnilo stroške za prehrano in druge z zakonom določene stroške.
To bo prvo tovrstno delovno usposabljanje na MIZŠ, ki pa ga bomo uredili sistemsko, saj želimo, da bi to poslej omogočali tudi drugim mladim z Downovim sindromom, je dejala ministrica. »Zavedamo se namreč, kako pomembno je storiti korak od besed k dejanjem in kako pomembno je morda tudi na ta način spodbuditi še druge delodajalce, da dajo priložnost mladim s posebnimi potrebami.«
Sicer pa je ministrica v izjavi za javnost ob podpisu pogodbe povedala še, da je MIZŠ pričel aktivni dialog na področju oseb s posebnimi potrebami z nevladnimi organizacijami na področju športa. Tako poteka usklajevanje s Paraolimpijskim komitejem Slovenije – Zvezo za šport invalidov, ki vodi različne projekte na tem področju od usposabljanj, interesnih dejavnosti na področju športa (v zaključni pripravi so priprave prilagojenih aktivnosti za interesne programe kot so Krpan, Zlati sonček, Naučimo se plavati, ki jih bo v prihodnje izvajal Zavod za šport – Planica) do usmerjanja v športne dejavnosti po Sloveniji.
MIZŠ vzpostavlja tudi svetovalno mrežo za različne oblike vključevanja otrok s posebnimi potrebami v šport preko inkluzije oziroma organizacije samostojnih prilagojenih skupinskih dejavnosti. “Preko Društva Downov sindrom Slovenije pa bomo še ta mesec osveščali tudi starše o pomenu ukvarjanja s športom za otroke z Downovim sindromom,” je dejala ministrica dr. Makovec Brenčič.
Ministrica za zdravje sledi priporočilom Varuhinje človekovih pravic
“Veseli me, da sta razširjena strokovna kolegija (RSK) za psihiatrijo in pediatrijo na včerajšnjem sestanku razpravljala o nujnosti vzpostavitve varovanega oddelka za otroke z akutno duševno boleznijo,” je povedala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, ki je danes obiskala Univerzitetno psihiatrično kliniko (UPK) Ljubljana in nadaljevala: “Sklenila sta, da je najprej treba vzpostaviti oddelek na UPK Ljubljana, saj bo tako otroke in mladostnike obravnaval pedopsihiater. Dolgoročno pa je treba zagotoviti celostno pedopsihiatrično obravnavo otrok.”
Varovani psihiatrični oddelek za otroke in mladostnike bo omogočil nove metode celostne obravnave otrok in mladostnikov, ki zaradi hude motnje v duševnem zdravju ob akutni simptomatiki ogrožajo lastno zdravje in življenje ter zdravje in življenje drugih oseb.
Ministrstvo za zdravje je opozorila Varuhinje človekovih pravic, da je rešitev za mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi motnjami in posebna skrb za mlade psihiatrične bolnike, ki v bolnišnicah nimajo mesta med odraslimi nujna, vzelo zelo resno. Trenutno je okoli 100 mladoletnih oseb hospitaliziranih v zaprtih psihiatričnih oddelkih skupaj z odraslimi, a so nameščeni v posebnih sobah na varovanem oddelku.
Vzpostavljanje varovanega psihiatričnega oddelka za otroke in mladostnike sega v leto 2009, ko je Ministrstvo za zdravje k ureditvi področja prvič pozvalo RSK za psihiatrijo. Ministrstvo za zdravje ne more neposredno vzpostaviti tovrstnega oddelka, saj mora najprej nov način zdravstvene obravnave potrditi Zdravstveni Svet.
Komisija za ocenjevanje vlog Zdravstvenega Sveta je obravnavala vlogo UPK Ljubljana za odobritev programa varovanega psihiatričnega oddelka za otroke in mladostnike in sprejela sklep, da je program strokovno utemeljen in smiseln, finančni del vloge pa je treba dopolniti. Predlagatelj mora pripraviti bolj realno finančno oceno programa.
Med Ministrstvom za zdravje in UPK Ljubljana pa potekajo tudi dogovarjanja o alternativnih možnostih za vzpostavitev varovanega psihiatričnega oddelka za otroke in mladostnike.
Podpis Pogodbo o sodelovanju pri izvedbi mednarodnega preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči EU
Ministrica za obrambo Andreja Katič in ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc sta vladni obisk osrednjeslovenske regije sklenili z obiskom Rdečega križa Slovenije. Ministrica Andreja Katič ter zakonita zastopnica in podpredsednica RKS Irena Nečemer sta podpisali Pogodbo o sodelovanju pri izvedbi mednarodnega preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči EU.
Na evropskem srečanju ekip prve pomoči, First Aid Convention in Europe (FACE), ki vsako leto poteka v drugi državi, nacionalna društva Rdečega križa in Rdečega polmeseca izmenjujejo praktična znanja iz prve pomoči. Ekipe znanje in veščine nudenja prve pomoči prikažejo na različnih delovnih mestih, na katerih so simulirane nesreče z realno prikazanimi poškodbami. V okviru prireditve potekajo tudi številne aktivnosti, namenjene strokovni javnosti. Ministrica za obrambo Andreja Katič je ob podpisu pogodbe o sodelovanju ministrstva oziroma Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje pri izvedbi mednarodnega preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči EU, ki bo pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije julija letos v Ljubljani, izrazila posebno zadovoljstvo, da bo srečanje potekalo v Ljubljani ob 150. obletnici delovanja RKS in v letu, ko je Ljubljana zelena prestolnica Evrope. Vsem prostovoljcem, ki delujejo v okviru RKS, je čestitala ob obletnici in dejala, da geslo letošnjega Tedna Rdečega križa Povsod in za vsakogar nazorno odraža njihovo poslanstvo. Izpostavila je vlogo ekip prve pomoči RKS, ki so se kot izjemno dobro izurjene izkazale ob zadnjih naravnih nesrečah in nedavnem migrantskem valu. Pri tem je izpostavila pomen rednih letnih regijskih ter državnih preverjanj usposobljenosti in pripravljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa in se obenem zakoniti zastopnici in podpredsednici RKS Ireni Nečemer zahvalila za uspešno sodelovanje na področju zaščite in reševanja. Direktor Uprave Republike Slovenije Darko But in generalna sekretarka RKS Renata Brunskole sta podpisala aneks k pogodbi o sofinanciranju.
Ministrica Andreja Katič in državna sekretarka na MZZ Dragoljuba Benčina kot predsednica Upravnega odbora ITF sta dopoldne obiskali ITF Ustanovo za krepitev človekove varnosti. Vodstvo ustanove je ekipama obeh ministrstev predstavilo aktualne dejavnosti ustanove in njeno nadaljnje delovanje. Vodstvo Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje na Igu pa je obrambni ministrici s sodelavci predstavilo poslanstvo, organiziranost, naloge in cilje štirih izobraževalnih centrov, ki delujejo v okviru Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, vrste programov in mednarodna usposabljanja. V štirih centrih se je v zadnjih petih letih skupaj usposabljalo več kot 150 tisoč slušateljev oziroma v povprečju 30 tisoč letno, od tega dve tretjini v centru na Igu. Med pomembnejšimi nalogami izobraževalnih centrov je izvedba projektov logističnih in vadbenih površin.
Ministrica za obrambo Andreja Katič se je srečala tudi z županom Občine Ig Janezom Cimpermanom.
Pravosodni minister obiskal Inštitut Jožef Stefan
V okviru obiska vlade v osrednjeslovenski regiji je minister za pravosodje Goran Klemenčič s sodelavci obiskal Inštitut Jožef Stefan, s katerim pravosodno ministrstvo sodeluje pri projektu objavljanja sodb prvostopenjskih sodišč na svetovnem spletu.
Sodelavci Inštituta Jožef Stefan so predstavili delovno verzijo avtomatskega anonimizatorja občutljivih osebnih podatkov v sodbah, ki jih zdaj sodišča prekrivajo ročno, s čimer bo omogočeno obsežnejše in bolj ažurno objavljanje sodb na spletu. S tem sledimo načelu transparentnejšega delovanja slovenskega sodstva, ki ga ravno na področju objave sodb na spletu izpostavlja tudi vsakoletni Pregled stanja na področju pravosodja (Justice Scoreboard), ki ga pripravlja Evropska komisija. Izkušnje, ki so jih pridobili pri delu v tem projektu bi bile lahko koristne tudi pri vzpostavljanju podobnih pilotnih projektov v drugih podsistemih, na primer pri odločbah inšpekcijskih organov in podobno.
V pogovoru z vodstvom Inštituta Jožef Stefan so se dotaknili tudi aktualnih razmer, v katerih deluje ta ugledna znanstveno-raziskovalna ustanova. Sogovorniki so se strinjali, da so vlaganja v znanost, raziskovanje in tehnologijo nujna za konkurenčnost in razvoj slovenskega gospodarstva in večjo gospodarsko rast.
Izvajanje programa javnih del pomoči v različnih kulturnih ustanovah
Državni sekretar MDDSZ Peter Pogačar je obiskal Tehniški muzej Slovenija v Bistri pri Vrhniki, kjer se izvaja program javnih del Pomoč v muzejih, galerijah in arhivih, javnih zavodih s področja varstva nepremične kulturne dediščine. Udeleženci programa, izbrani iz brezposelnih, skrbijo za usmerjanje obiskovalcev, podajajo osnovne informacije o muzeju in zbirkah, zagotavljajo osnovno skrb za zbirko. Udeleženci so razporejeni po posameznih oddelkih muzeja in svoje delo opravljajo pod vodstvom mentorja. Za izvedbo programa je ministrstvo zagotovilo 29.224,00 evrov. V program bo od marca do konca novembra 2016 vključenih 5 dolgotrajno brezposelnih oseb.
Aktivnosti Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Državni sekretar Marjan Podgoršek je v okviru vladnega obiska obiskal podjetje ETA Kamnik, kjer mu je vodstvo predstavilo delovanje podjetja, sledil pa je tudi ogled proizvodnje. V ETI Kamnik proizvajajo okoli 350 različnih proizvodov, imajo pa tudi dva programa, to je linija GRUNT in program Horeca. Za posebno linijo svežih slovenskih vrtnin in zelenjave GRUNT so v začetku letošnjega leta prejeli priznanje Inštituta za nutricionistiko in sicer za inovativnost pri ponudbi lokalnih živil. Linija GRUNT obsega različne vrste svežih solat, zelenjavo za jušno osnovo in zelenjavo za mineštro. Sveže vrtnine GRUNT pridelujejo izključno s slovenskimi dobavitelji, saj pridelki lokalnega izvora zagotavljajo najvišjo raven svežine in hranljivosti.
Državna sekretarka mag. Tanja Strniša se je ob robu regijskega obiska najprej srečala z županoma občin Moravče in Litija. Sledil je obisk kmetije mlade prevzemnice Andreje Lokar v Litiji. Gre za dvogeneracijsko družinsko kmetijo, na kateri se ukvarjajo s prirejo mleka in pitanjem govedi. Kmetija ima, predvsem zaradi tega, ker imata mlada prevzemnica in njen mož univerzitetno izobrazbo živinorejske smeri in dolgoletne izkušnje v prireji mleka, drugačen pogled in pristop v kmetijski proizvodnji. Še posebej, ker sta zaposlena kot vmesen člen pri prenosu ukrepov kmetijske politike od njihovih snovalcev do izvajalcev – kmetij. Uspešen prenos kmetije pa pomeni tudi uspešno medgeneracijsko usklajevanje in premagovanje ovir, kar je za obstoj kmetije ključnega pomena.
V popoldanskem delu je državna sekretarka mag. Strniša obiskala tudi Osemenjevalni center Preska, ki deluje v okviru KGZ Ljubljana. Center opravlja med drugim dejavnosti, kot so reja plemenskih bikov rjave, črnobele ter bikov mesnih pasem, upravljanje s travniki v skupni izmeri okoli 30 ha, proizvodnja globoko zamrznjenega semena navedenih pasem, sodeluje pa tudi z drugimi organizacijami na področju govedoreje.
Sledil je še obisk Kmetijske zadruge Medvode, ki so jo ustanovili kmetje z območja Medvod že leta 1947 z namenom, da bi povezani lažje tržili svoje pridelke, izdelke ter ugodneje kupovali repromaterial. V KZ Medvode odkupujejo in prodajajo živino domačim in tujim kupcem, prodajajo mleko v Ljubljanske mlekarne in tudi čezmejno, imajo pa tudi 4 trgovine (v Medvodah, Vodicah, Vižmarjih in Dobrunjah).
Foto: Blaž Korenč
