V začetku leta je na Ministrstvu za okolje in prostor potekal posvet na temo razpršene gradnje in razpršene poselitve. Posvet je bil namenjen načrtovalcem, predvsem pa občinam. Uvodoma je direktorica Direktorata za prostor na Ministrstvu za okolje in prostor, pojasnila izhodišča zakona o prostorskem načrtovanju in poudarila usmeritve, ki so skladne z evropsko arhitekturno politiko. V nadaljevanju je izpostavila problematiko razpršenih gradenj, ki vsekakor so poselitveni vzorec v slovenski kulturni krajini.
Kaj sploh je razpršena gradnja?
Pomeni takšno razmestitev objektov, da med njimi ostajajo nepozidana ali kmetijska zemljišča. To je gradnja z nizko gostoto naselitve ter s stihijsko ali parcialno ureditvijo naselij. Razpršeno gradnjo spremlja neracionalna, draga in pomanjkljiva komunalna opremljenost. Posledica razpršene gradnje je pretirano poseganje v kmetijska zemljišča ter s tem povezano zmanjševanje naravnega značaja prostora. Po nekaterih podatkih se kmetijstvu s pozidavo vsako leto odvzame od 400 do 600 ha tal. Z razpršeno poselitvijo se zmanjšuje tudi življenjski prostor živali in rastlin, spreminja ravnovesje geomehanskih sil, odtok padavinske vode in zbiranje podtalnice.
Kako se razpršeno gradnjo prikazuje v novih prostorskih dokumentih?
V novih prostorskih dokumentih občin se razpršena gradnja opredeljuje na štiri načine in sicer kot:
1) območje razpršene gradnje, ki se vključi v naselje;
2) kot območje razpršene gradnje, ki se opredeli kot novo naselje;
3) kot območje razpršene gradnje, ki se opredeli kot posebno zaključeno območje ter
4) kot ostala območja, ki predstavljajo tista območja, ki se jih ne prikaže kot območja stavbnih zemljišč, temveč kot informacijo o dejanskem stanju v prikazu stanja.
V prvih treh primerih je potrebno sprejeti podrobnejše načrte. Tukaj se zastavlja vprašanje, kdo bo izdelavo teh podrobnejših načrtov financiral in ali je v interesu da se v tem območju določa podrobnejša merila.
V prostorskih dokumentih se na območjih razpršene gradnje že obstoječi objekt označi kot fundus, z vsemi pravicami, ki jih takšen objekt že ima. Pod pogoji, ki jih določa prostorski akt, je dopustna izvedba vzdrževalnih del na obstoječih objektih pa tudi rekonstrukcije, dozidave ali nadzidave; vendar le, kadar gre za izboljšanje bivalnega standarda v teh objektih, ne pa v smislu dodajanja novih stanovanjskih enot ali prostorov za opravljanje novih dejavnosti in sicer le na tistih zemljiščih, ki so v izdanih upravnih dovoljenjih opredeljena kot funkcionalna zemljišča. Prav tako je enostavne pomožne ob¬jekte možno postaviti v okviru funkcionalnega zemljišča obstoječega objekta. Novih objektov pa na teh območjih ni možno graditi. Nova razpršena gradnja ni dovoljena, razen za potrebe kmetijske dejavnost. Pri tem je potrebno zagotoviti ohranjanje kulturne krajine in poselitve podeželja. Obstoječa razpršena gradnja, ki degradira prostor in ne upošteva avtohtone poselitve, se sanira s funkcionalnim in morfološkim zgoščevanjem in zaokroževanjem.
Razpršena nenačrtovana gradnja je marsikdaj legalna, ni pa s strokovnega vidika legitimna, uničuje najlepše predele kulturne krajine, zmanjšuje kvaliteto bivanja, se odraža v poškodovanih in onesnaženih naravnih virih ter v vidni likovni degradaciji grajenih struktur. V skladu z evropskimi okoljskimi direktivami, vezanimi na komunalno opremljenost, pa pomeni sanacija zatečenega stanja milijardne zneske, ki jih bomo morali vložiti v infrastrukturo, torej nevidno strukturo pri komunalnem opremljanju razpršene gradnje. Slovenski prostor je vsekakor majhen, vendar izjemno raznolik in slikovit. Naša razvojna prednost v novih pogojih evropskega ozaveščanja je prav v nadgradnji te kulturne in naravne raznolikosti. Vendar moramo kljub izjemnim potencialom našega prostora priznati, da je zatečeno stanje marsikje zaskrbljujoče.
mag. Katja Žagar, občinska uprava