KRAS.RE.VITA – predstavitev
O projektu KRAS.RE.VITA
Polno ime projekta
Izboljšanje stanja naravovarstveno najpomembnejših delov travišč in barjanskih površin na Cerkniškem jezeru in Planinskem polju
Akronim
KRAS.RE.VITA
Trajanje projekta
01/10/2017–30/09/2021
Skupna vrednost projekta
4.895.204 EUR.
Naložbo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.
Partnerji v projektu
Prijavitelj projekta: Notranjski regijski park (NRP)
Zavod Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN)
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS)
Javni Zavod Znanje Postojna (ZZP)
Občina Postojna (OP)
Občina Logatec (OL)
Opis projekta
Cilj projekta je izboljšati stanje ciljnih habitatnih tipov in vrst na Natura 2000 območju z imenom Notranjski trikotnik, ki zajema območji Cerkniškega jezera in Planinskega polja. Z različnimi ukrepi se bo neposredno na terenu izboljšalo stanje in revitaliziralo kulturno krajino na 232 hektarjih površine. V okviru projekta bo na Cerkniškem polju obnovljen dvojni okljuk Stržena na Belem bregu, ki je bil v preteklosti reguliran, na Planinskem polju pa bo zasut osuševalni jarek in odkopane zasute naravne depresije. S tem se bo izboljšalo stanje habitatnega tipa presihajoča jezera in vrst kostanjevka ter mala tukalica.
Z vzpostavitvijo rednega gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči bo poskrbljeno za habitatne tipe vlažni travniki z modrim stožkovjem, bazična nizka barja in hidrofilna visoka steblikovja ter za vrste živali kot so kosec, pisana penica, veliki pupek in za rastlinske vrste kot je travniška morska čebulica. Z ureditvijo kala se bo izboljšal habitat hribskega urha. Za navadnega netopirja bo izveden ukrep čiščenja gvana in vzpostavitev lažjega dostopa do porodniške kolonije. V okviru projekta bodo razbremenjeni najobčutljivejši deli projektnega območja zaradi pritiskov obiskovanja, in sicer z vstopnimi točkami, učnimi potmi, ornitološkimi opazovalnicami, vstopnimi mesti za čolnarje in parkirišči za obiskovalce. Vzporedno z izvajanjem konkretnih aktivnosti na terenu se bo s komunikacijskimi aktivnostmi dvignila naravovarstvena zavest lokalne in širše javnosti.
Vrednost projekta znaša skoraj 4,9 milijona evrov, sofinanciran pa bo v vrednosti 4,7 milijonov evrov. Od tega bo 80 odstotkov sredstev prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj, 20 odstotkov pa Republika Slovenija. Okoli 160.000 evrov do polne vrednosti projekta bodo zagotavljali partnerji v projektu.
Projekt sledi izhodiščem Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje 2014–2020 in je eden od prednostnih projektov za izvedbo v okviru Programa upravljanja območij Natura 2000 (2015–2020) (vir: Ministrstvo za okolje in prostor)
… in nekaj o Naturi 2000
0 natura2000
Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, ki so jih določile države s ciljem ohraniti biotsko raznovrstnost za prihodnje rodove. Na varstvenih območjih želimo ohraniti živalske in rastlinske vrste ter habitate, ki so redki ali pa so v Evropi že ogroženi.
Dobro je, da varujemo in ohranjamo biotsko raznovrstnost, saj je biološka pestrost vrednota že sama po sebi, poleg tega pa ima vsaka vrsta pomembno vlogo pri vzdrževanju dinamičnega ravnovesja v naravi. (vir: Natura 2000, MOP)
KRAS.RE.VITA že v realizaciji
Projektni partnerji Javni zavod Park Notranjski regijski park, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic, Zavod Znanje Postojna, Občina Postojna in Občina Logatec smo dobro leto dni intenzivno pripravljali projekt KRAS.RE.VITA, s katerim smo kandidirali na državna in evropska sredstva.
Glavni namen projekta je izboljšanja stanja naravovarstveni najpomembnejših delov travišč in barjanskih površin na Cerkniškem jezeru in Planinskem polju – KRAS.RE.VITA.
13. oktobra 2017 je Služba vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko sprejela odločitev o podpori operacije. Sklep o sofinanciranju slednje pa je Ministrstvo za okolje in prostor izdalo 9. 11. 2017.
Operacija se izvaja v okviru operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, prednostne osi 6 »Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti«, prednostne naložbe 6.2 »Varovanje in obnavljanje biotske raznovrstnosti in tal ter spodbujanje ekosistemskih storitev, vključno z omrežjem Natura 2000 in zelenimi infrastrukturami«, specifični cilj »Izboljšanje stanja evropsko pomembnih vrst in habitatnih tipov, prednostno tistih s slabim stanjem ohranjenosti in endemičnih vrst«.
Občina Logatec v projektu izvaja več aktivnosti. Za namen usmerjevanja obiskovalcev Planinskega polja ven iz njegovih občutljivih habitatnih sistemom na obstoječe poti, bo Občina Logatec v sodelovanju z Občino Postojna vzpostavila interpretacijske pešpoti po že obstoječih poteh. Obe Občini bosta uredili tudi razgledišča in parkirišča. Kaj vse bo projekt prinesel domačinom in obiskovalcem, si lahko ogledate na čisto svežem spletišču http://www.kras.notranjski-park.si/ .
Renata Gutnik
Višji svetovalec II, Občina Logatec
Poostren nadzor občinske inšpekcijske službe na počivališčih nad Planinskim poljem
Občinska inšpekcijska služba je poostrila nadzor nad nezakonitim odlaganjem komunalnih odpadkov na območju počivališč na cesti Grčarevec – Planina. Preži tako na tranzitne obiskovalce počivališč kakor na domačine.
Nad naravni biser Planinsko polje z azbestnimi ploščami, izolacijo in straniščno školjko
Navkljub smetnjakom za različne vrste komunalnih odpadkov, obiskovalci obcestnih počivališč med Grčarevcem in Planino pogosto svoje odpadke odvržejo v neposredno bližino smetnjakov, še raje pa po brežini proti Planinskemu polju. Odpadki so različnih dimenzij, vrst in oblik. Največ je plastenk in embalaže prehranskih izdelkov, damskih vložkov, plenic in škatlic tobačnih izdelkov. Izstopajo nekomunalni odpadki: straniščna školjka, umivalnik ter azbestne plošče, različne vrste izolacij in gradbenih odpadkov, česar pa najverjetneje ni na tem mestu odvrgel kakšen evropski turist, ki se vrača z morja.
Ignoranca brezplačnih možnosti oddaje gradbenih odpadkov in azbestnih plošč
Na področju občine Logatec je ravnanje z odpadki zelo dobro organizirano. Vsako gospodinjstvo lahko ves čas brezplačno oddaja kosovne odpadke v zbirnem centru Ostri vrh, enkrat letno pa lahko naroči brezplačen odvoz kosovnih odpadkov z domačega dvorišča. Gospodinjstva lahko v zbirnem centru Ostri vrh brezplačno oddajajo tudi gradbene odpadke, in sicer do 500 kg na mesec. V kolikor bi bilo teh gradbenih odpadkov ob eni oddaji več, je cena za odlog 22 EUR/tono. V dotičnem zbirnem centru bodo od gospodinjstva enkrat na pol leta brezplačno prevzeli tudi azbestne plošče, katerih ne sme biti več kot 250 kg. Za večjo količino se zaračuna 262,30 EUR/tono.
Vsako logaško gospodinjstvo se lahko ne samo izogne nezakonitemu odlaganju odpadkov, ampak lahko svoje odpadke odloži celo brezplačno. Zbirni center je odprt od ponedeljka do petka med 6.30 in 14.30 uro, ob torkih od 6.30 do 17. ure ter tudi ob sobotah od 7. do 12. ure, zato izgovorov za nezakonito odlaganje različnih vrst odpadkov kamorkoli drugam, razen na za to namenjeno lokacijo – zbirni center Ostri vrh, res ni.
Onesnaževanje ubija zaščitene živalske in rastlinske vrste, negativno vpliva na naše zdravje ter ohranja predsodek tujcev, da smo zaostala in neurejena država
Ker je Planinsko polje varovana naravna vrednota zaradi svojih izrednih in redkih danosti, je še toliko pomembneje, da se ga ohranja in ščiti z vsemi njegovimi posebnostmi vred. Gre za najnižje ležeče polje v Notranjskem podolju. Reka Unica, ki ga v veliki meri napaja, je ena izmed sedmih imen reke Ljubljanice. Zaradi ugodnih razmer je Planinsko polje najbolj severozahodno rastišče travniške modre čebulice (Scilla litardierei), ki je endemit dinarskih kraških polj. Tu gnezdijo zaščitene ptice kosec (Crex crex), pisana penica (Sylvia nisoria), rjavi srakoper (Lanius collurio) in vodomec (Alcedo atthis).
Onesnaževanje okolja ne samo, da ogroža obstoj zaščitenih rastlinskih in živalskih vrst in preko vode posledično tudi vseh nas, ampak kaže tudi jasno sliko kakšne prebivalce in obiskovalce imajo ti kraji. V kolikor je področje prepredeno z odpadki, ki jih na teh lokacija nezakonito odlagajo domačini, je to idealen zgled tudi za obiskovalce in turiste, da ravnajo enako in odvržejo svoje odpadke vse povprek, mimo košev seveda. V kolikor sami ne bomo spoštovali okolja v katerem živimo, ga seveda tudi tujci ne bodo.
Kazni niso zanemarljive
Zemljišča ob cesti, kjer je največji pojav nezakonitega odlaganja odpadkov, so v večini v lasti države in občine. Zakon o varstvu okolja določa, da občinska inšpekcija izvajalcu javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki odredi njihovo odstranitev, povzročitelju nezakonito odloženih odpadkov pa naloži vračilo stroškov ter ga povrhu še kaznuje.
Strošek nakladanja in odvoza desetih kubičnih metrov mešanih komunalnih odpadkov z omenjene lokacije je 2300 EUR. Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Logatec (Logaške novice, št. 4/09) pa določa še višino kazni za tistega, ki povzroči tovrstno onesnaževanje. Višina kazni je lahko tudi 800 EUR za pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost ter še dodatnih 150 EUR za odgovorno osebo pravne osebe. 150 EUR je tudi kazen za fizične osebe.
Za KRAS.RE.VITA
Renata Gutnik, Višji svetovalec II, Občina Logatec
Darja Kavčič, Inšpektor – svetnik, Občina Logatec in
Matjaž Kurent, pomočnik direktorja, Komunalno podjetje Logatec
Foto: Renata Gutnik
Nezakonito odložen gradbeni material – izolacijske plošče, nimajo kaj iskati na Planinskem polje
Ob praznem smetnjaku so vse naokoli odvrženi komunalni odpadki.
Plastični jogurtovi kozarčki in plastične vreče z ostanki hrane.
Pločevinke
Damski vložki
Cigaretne škatlice
Azbestne plošče izpira dež direktno v porečje kraške Ljubljanice
Zaboj prve pomoči
Ta gradbeni odpad bi brezplačno prevzeli v zbirnem centru Ostri vrh. Sedaj na vidnem mestu na počivališču pred Grčarevcem ta straniščna školjka predstavlja kaj si turisti mislijo o nas.
Kje smemo hoditi po Planinskem polju
Projekt KRAS.RE.VITA je projekt, preko katerega državne in lokalne inštitucije izvajamo aktivnosti za varovanje dveh izjemnih posebnosti slovenskega področja, in sicer Cerkniško jezero in Planinsko polje. Ena izmed aktivnosti na Planinskem polju je preusmeritev obiskovalcev ven s Planinskega polja, v kolikor pa nastopi tehten razlog za njegov obisk, potem se po Planinskem polju hodi po že obstoječih večinoma makadamskih poljskih poteh. Poti, kjer se sme hoditi, so na zemljevidu označene z rumeno barvo. Do konca projekta KRAS.RE.VITA bodo te poti tudi označene z ustreznimi usmerjevalnimi in pojasnilnimi tablami.
Zakaj je Planinsko polje tako posebno?
Planinsko polje je izjemno, pestro in slikovito območje, ki ga varuje več varstvenih režimov hkrati: gre za zavarovano območje, območje Nature 2000, ekološko pomembno območje ter območje številnih naravnih vrednot državnega pomena. Med najbolj poznanimi varovanimi lastnostmi Planinskega polja so presihajoče jezero, reka Unica z značilnimi meandri ter živalski in rastlinski prebivalci, ki jih skušamo ohraniti za naslednje generacije. Planinsko polje je pomemben habitat številnih metuljev, netopirjev in dvoživk ter ptic kot so kosec, pisana penica in rjavi srakoper. Tu varujemo tudi različna mokrotna, negnojena travišča in obvodne sestoje, na katerih uspevajo izjemno pestre in v svetovnem merilu vse bolj ogrožene vrste rastlin kot so ilirski meček, sibirska perunika, močvirski svišč, veliki poletni zvonček in številni predstavniki orhidej. Posebej izstopa travniška morska čebulica, ki je v Sloveniji ne srečamo nikjer drugje. Z gnojenjem te ogrožene vrste izginejo, nadomestijo pa jih znanilci gnojenih travnikov: regrat, zlatice, kislice, kukavičja lučca …
Kako lahko poskrbimo, da naš obisk ne bo imel škodljivih posledic za ogrožene vrste in habitate
Nekaj smernic je že splošno poznanih: vse odpadke odnesemo s seboj, ne povzročamo hrupa in ne vozimo z motornimi vozili ali kolesi izven utrjenih voznih površin.
Vas je zamikalo, da bi se podali na ogled lepot Planinskega polja kar tako počez, čez drn in strn? Morda, da bi tako svobodo privoščili vsaj svojemu štirinožnemu prijatelju?
Lastniki zemljišč, ogrožene vrste rastlin in živali vas lepo prosijo, da tega ne storite. Tak sprehod za seboj pusti poteptane ogrožene vrste rastlin, preplašene živali, prav lahko pa tudi uničeno gnezdo ali zapuščene mladiče kosca in drugih vrst ptic, ki gnezdijo na tleh. Vsi vam bomo hvaležni, če boste raje uživali na sprehodu po urejenih poteh, kakor so zarisane na zemljevidu.
Bi si na Planinskem polju radi nabrali zelišča ali morda le šopek rastlin za okras vašega doma?
Pred nabiranjem prosim preglejte Uredbo o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah in se prepričajte, da ne gre za kakšno od zavarovanih vrst rastlin. Poleg tega poskrbite, da lastnikom ne boste povzročali škode, da rastlin ne poškodujete trajno in da ne presežete zakonsko določene meje 1 kg zelenih rastlin.
Ste se naveličali svoje zlate ribice, želvice ali drugega ljubljenčka?
Domorodni prebivalci Planinskega polja vas lepo prosijo, da s svojimi domačimi ljubljenčki ravnate odgovorno in jih nikoli ne spuščate v naravo, saj njihova prisotnost v naravi lahko povzroči nepopravljivo škodo. Prav tako poskrbimo, da v naravo ne vnašamo rastlinskih vrst, ki na Planinskem polju niso naravno prisotne.
Zavedajmo se, da ob vsakem obisku Planinskega polja gostujemo v dragoceni in edinstveni krajini. Bodimo odgovorni gosti, ki bodo domovanje človeških, živalskih in rastlinskih prebivalcev pustili čim bolj nedotaknjen in urejen.
Jana Laganis, Naravovarstvena svetovalka
Zavod Republike Slovenije za varstvo narave
Renata Gutnik, Višji svetovalec, Občina Logatec
Skica: Simona Šušteršič Štrukelj, višji svetovalec, Občina Logatec
Prav posebna čistilna akcija v Planini
Na podstrešju zvonika cerkve sv. Marjete v Planini se nahaja druga največja porodna kolonija navadnih netopirjev v Sloveniji. Dostop do kotišča je bil leta 2004 trajno zabit, zaradi česar se je na podstrehi nabrala ogromna količina netopirjevih iztrebkov – gvana. V okviru projekta KRAS.RE.VITA, ki ga sofinancirata Evropska Unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija, smo zato predvideli odstranitev gvana, s čimer bi izboljšali stanje kotišča v zvoniku.
V sredini septembra 2018, v obdobju Mednarodne noči netopirjev, ki letos poteka med 25. avgustom in 30. septembrom, smo tako izvedli akcijo odstranjevanja gvana. Pri čiščenju so poleg Notranjskega muzeja Postojna sodelovali še Center za kartografijo favne in flore ter lokalni sodelavci, ki jih je koordiniral Stojan Matičič. Gvano smo uspeli odstraniti v celoti, vsi pa smo bili začudeni nad njegovo količino. Odstranili smo ga namreč okoli ene tone.
Netopirjevi iztrebki, imenovani tudi netopirski gvano, vsebujejo visoke vsebnosti fosforja in dušika. Ker sta omenjena elementa zelo pomembna pri rasti in razvoju rastlin, je ponekod gvano izredno cenjeno gnojilo. Nekoliko predelanega ga je tako možno kupiti tudi v Sloveniji. Pri uporabi pa je potrebno paziti, da rastlin z njim ne pognojimo preveč. S pretiranim gnojenjem namreč zavremo rast rastlin in posledično dosežemo obraten učinek.
Blaž Blažič, koordinator projekta KRAS.RE.VITA
Foto: Blaž Blažič
Netopirčki iz jasli v zvoniku sv. Marjete v Planini
Kras.Re.Vita pomaga otrokom spoznati navadnega netopirja tudi preko ustvarjanja – vabljeni na likovni natečaj
V šolskem letu 2019/2020 prirejamo likovni natečaj na temo navadnega netopirja kot ene izmed ciljnih vrst projekta KRAS.RE.VITA. S tem želimo najmlajše obiskovalce osnovnih šol iz Postojne, Pivke, Cerknice in Logatca pobližje seznaniti s to živalsko vrsto ter tako pridobiti bodoče zagovornike narave, tudi navadnega netopirja, ki je vse prevečkrat prezrt. Pravzaprav so netopirji zelo koristni za človeka in naravo. Povsod, kjer najdete te male skrivnostne letalce, je namreč manj komarjev, muh, vešč in drugih žuželk, saj se netopirji z njimi hranijo. Tako skrbijo za ohranjanje ravnovesja v naravi in so kot naravni insekticid. Netopirji kot sostanovalci hvaležno prispevajo svojo najemnino v obliki t. i. gvana (njihovi iztrebki), odličnega naravnega gnojila.
Glede na izkušnje, je otroke najbolj učinkovito učiti o naravi in njenih prebivalcih skozi njihovo lastno ustvarjanje, zato dragi otroci: Naj vaša domišljija dobi krila!
Izvedbeni roki likovnega natečaja:
25. 11. 2019 – začetek zbiranja likovnih del
24. 04. 2020 – zadnji rok za oddajo likovnih del in zaključek razpisa
maj 2020 – strokovni izbor, objava rezultatov
Več o samem likovnem natečaju boste nasšli na naslednji povezavi.
– prijava
– soglasje
Pripravili: N. Doles in Tanja V. Jagunić, koordinatorki projekta
Foto: N. Doles
Planinsko polje – zlata jama za pridobitev subvencij, a zelo slabo izkoriščena
V sredo, 22. 1. 2020 je bila dvorana v Podružnični osnovni šoli Laze polna. Kmetom s Planine, Laz, Ivanjega sela, Jakovice, Lipelj in Grčarevca, ki obdelujejo površine Planinskega polja, je bilo predstavljeno stanje kmetovanja na tem področju. Seznanili so se s subvencijami, ki so jim na razpolago ter koga in kaj se ščiti v zameno za pridobitev subvencij.
Obisk pohvalen, predavatelji so svoje delo izredno dobro opravili, publika je zastavila strateška vprašanja za mlajše generacije, projekt KRAS.RE.VITA pa se je izkazal kot odgovor na marsikatero zagato lokalnega prebivalstva in kmetov, saj je nastajal ravno na ta način, da se je najprej prisluhnilo kmetom in domačinom.
Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, izpostava Kmetijske svetovalne službe Postojna in Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana, izpostava Kmetijske svetovalne službe Logatec sta v sodelovanju s partnerji projekta KRAS.RE.VITA 22. januarja 2020 v dvorani POŠ Laze izvedla redno izobraževanje za kmete za leto 2020 z naslovom Kmetovanje na območju Planinskega polja oz. možnosti pridobivanja subvencij za posamezne ukrepe kmetovanja na Planinskem polju.
O čem je tekla beseda
Polno dvorano obiskovalcev je uvodoma pozdravil župan Berto Menard, ki je poudaril pomembnost medsebojnega sodelovanja in ohranjanja tako okoljevarstvenega kakor ekonomskega ravnovesja.
Majda Godina, predstavnica Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, območna izpostava Postojna, je predstavila Analizo kmetijstva na Planinskem polju, ki je bila za potrebe projekta KRAS.RE.VITA pripravljena v 2019.
Z analizo stanja je bil predhodno seznanjen Anton Zavodnik s Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana, ki je za to predavanje pripravil odgovore na vprašanja kako do subvencij za kmetovanje na Planinskem polju, saj je analiza pokazala, da so precej manj izkoriščene, kot bi lahko bile. Predstavil je kako velike bi bile idealne kmetije, katere pasme živali bi se splačalo gojiti na območju Planinskega polja, ki s poplavami in pojavom ogroženih habitatov velja za precej neusmiljeno območje za kmetovanje. Predstavil pa je tudi pravilne načine košnje, kar je bistveno za ohranjanje živali na polju, to pa je bila tudi iztočnica za zadnjo tretjino predavanj.
Okoljski vidiki kmetovanja na Planinskem polju s poudarkom na traviščih, travniški morski čebulici in koscu so bili predstavljeni s strani dr. Jane Laganis, predstavnice novogoriške enote Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN), mag. Lare Jogan Polak, ZRSVN območne enote Ljubljana in Tomaža Jančarja, predstavnika Notranjskega regijskega parka (javni zavod Občine Cerknica).
Zaključek z vprašanji za prihodnost
Izobraževanje je po dveh urah povzel župan Berto Menard, ki je izpostavil kako pomembno je sobivanje narave in človeka na način, ki ne škoduje naravi, kmetom pa vseeno pomaga pri finančnem obstoju. Pozdravil je tudi vprašanje mlajše generacije kaj bo s temi kmetijami v naslednjih letih, saj je bilo možno na prste ene roke v dvorani našteti mlade prevzemnike kmetij.
Odgovore na vprašanja o možnostih obstoja kmetij bomo med kmeti samimi poiskali v naslednjih tednih in odgovore objavili na spletišču logatec.si ter v Logaških novicah. V naslednjih Logaških novicah bo objavljena tudi vsebina predavanj z 22. 1. 2020, kjer bodo izpostavljeni zneski koliko sredstev subvencij so kmetje za kmetovanje na Planinskem polju uspeli pridobiti, koliko bi jih še lahko ter s kako veliko kmetijo in katerimi živalmi se da uspešno kmetovati na Planinskem polju.
Predstavitev partnerskega projekta KRAS.RE.VITA na Gregorjevo 2020.
Udeležence predavanja o kmetovanju na Planinskem polju pa smo na koncu povabili tudi na predavanja v okviru Gregorjevega sejma, kjer bo eno izmed predavanj (prav na Gregorjevo, 12. marca 2020, ob 18h, v sejni sobi Upravnega centra Logatec) namenjeno predstavitvi projekta KRAS.RE.VITA. Vabljeni.
Renata Gutnik, Občina Logatec
Foto: Tanja Vasilevska Jagunić, Koordinator projekta KRAS.RE.VITA, Občina Postojna
