V okviru meseca aprila, meseca krajnske arhitekture, je tudi letos Društvo krajinskih arhitektov Slovenije (DKAS) organiziralo strokovno srečanje. Letošnji mesec krajinske arhitekture je posvečen krajini, vprašanjem njenega stanja, razvoja in oblikovanja ter pomena, ki jo ima za družbo in posameznika. Ob odstiranju teh vprašanj se letos DKAS dotakne tudi Evropske krajinske konvencije, ki Slovenijo zavezuje, da se krajini prizna vlogo nosilke identitete, da se jo ustrezno vrednoti, se o krajini in krajinskih vrednotah izobražuje strokovnjake in ozavešča posameznike, da se skrbi za načrtovanje, upravljanje in varstvo krajine ter s tem za dolgoročno zagotavljanje krajinske raznovrstnosti in kakovosti. Mnogo od tega je bilo že storjenega v preteklosti. Slovenija je svojo krajinsko dediščino podrobneje opisala in ovrednotila v Regionalni klasifikaciji krajinskih tipov Slovenije (1998). Državni zbor je sprejel Strategijo prostorskega razvoja Slovenije (2004) s katero je podal usmeritve za ohranjanje in razvoj krajinske prepoznavnosti. Slovenija izobražuje krajinske arhitekte, ki s svojim znanjem in veščinami lahko prispevajo h kakovosti prostorskega razvoja in kritično spremljajo stanje v prostoru.
Osrednji dogodek v okviru meseca krajinske arhitekture v letošnjem letu je bila Okrogla miza na temo Prihodnost slovenske krajine. Raznolikost, s katero radi opišemo Slovenijo, se odraža tudi v krajini. V odnosu med naravnimi danostmi in človekovimi dejavnostmi se ustvarja bogastvo krajinskih vzorcev po katerih so prepoznavni kraji, regije in države. Podobe in doživetja krajin nas zaznamujejo kot posameznike in razkrivajo družbeno ekonomske značilnosti in vrednote družbe, njeno sposobnost za upravljanje s prostorom in njeno prostorsko kulturo. Krajina je ena od ključnih nosilk identitete Slovenije in je kot taka strateško pomembna javna dobrina. Leta 1997 je krajinski arhitekt profesor Dušan Ogrin v knjigi Slovenske krajine napovedal velike spremembe v krajini in zdi se, da so se njegove napovedi v celoti uresničile: »Odpiranje meja svetovnim gospodarskim tokovom, razne evropske povezave, sprostitev trga nepremičnin, denacionalizacija, novi liberalizem v gospodarstvu, negotov položaj kmetijstva, zmanjšani družbeni nadzor nad prostorskimi dogajanji, zaznaven premik družbene zavesti v smeri proti materialnim vrednotam in še marsikaj drugega so dejavniki, ki bodo znatno vplivali na naš prostorski razvoj in s tem tudi na preobrazbo slovenskih krajin. Pred očmi enega rodu usiha kmetovanje na širnih območjih, drugje pa se zaradi posodabljanja v temelju spreminja zgradba predelovalnega sveta. Gozdnatost se povečuje… nadaljuje se poselitev, širjenje mest in vasi in s tem povezana rast prometnega omrežja in energetskih naprav, odpirajo se nove zmogljivosti za oddih, šport in turizem.«
V Kavarni Slovenskega etnografskega muzeja (SEM), Metelkova 2 v Ljubljani pa vzporedno s praznovanjem meseca krajinske arhitekture poteka fotografska razstava del prof. Dušana Ogrina, z naslovom Krajine – projekti in realizacije. Vabljeni k ogledu!
Program drugih prireditev si oglejte na spletni strani www.dkas.si
Pripravili: obvestilo za javnost DKAS in mag. Katja Žagar, občinska uprava