Pohodništvo

Območje občine je prepredeno z mnogimi peš potmi: Notranjska planinska pot, Jamarska transverzala ter Jamarska pot Laze – Pokojišče; na voljo pa je tudi krožna Logaška planinska pot.

Poti potekajo predvsem po obodu občinskega ozemlja in se dokaj dobro povezujejo s sosednjimi občinami, sama notranjost ozemlja pa je s pohodnimi potmi manj povezana. Različne poti so na posameznih odsekih speljane po isti trasi. 

Ena izmed najvišjih in vedno bolj obiskanih točk planinskih točk je razgledišče pod Srnjakom (Hrušica), ki nudi razgled na Logatec, Slivnico, Škofjeloško hribovje z Julijskimi Alpami v ozadju, pogled pa seže tudi vse taj do Ljubljane.

 

  

UREJENE KROŽNE POTI V OBČINI

1. HOTEDRŠICA

Hotedršica leži ob potoku Hotenjka, ki tu priteče iz ozke doline na kraško Hotenjsko polje, katerega obdajajo obsežna gozdna pobočja skrajnega vzhodnega roba Trnovske planote.

Na začetku poti se lahko najprej okrepčate v gostilni Turk, kjer vam bodo postregli s tradicionalnimi kmečkimi jedmi in si le nekaj metrov stran ogledate črno kuhinjo, iz katere se še vedno vali dim. Ob potoku nadaljujete pot proti staremu jedru ob hišah, kjer so nekatere izmed njih ohranile slog tipične notranjske hiše in se ustavite pri cerkvi sv. Janeza Krstnika, katere znani prvi pisni vir sega v leto 1506. Vaško jedro, ki je dobilo svojo celostno podobo tudi ob pomoči arhitekta Jožefa Plečnika, krasi ob cerkvi kip sv. Janeza Nepomuka. Nato se pot zaokroži in se nadaljuje mimo starega obnovljenega vodnjaka – moža, iz leta 1813. Blizu njega stoji prenovljen kozolec, ki služi kot plezalna stena, na njej se lahko pod vodstvom preizkusite v plezanju. Peščena pot vodi naprej čez prostrano Hotenjsko polje, posejano z žitom in se konča pri več kot tristo let starem, še vedno delujočem Tomažinovem mlinu, enem izmed redkih mlinov v Evropi, gotovo pa edinim v Sloveniji, iz katerega voda naravno ponikne v kraško brezno.

Slabo uro trajajoča pešpot je primerna in zanimiva za obiskovalce ter kolesarje vseh starosti. Bolj avanturistični pa se lahko odpravijo peš ali s kolesom po poteh Logaške kolesarske transverzale, kjer jih pot vodi mimo Žejne in Zelene doline, dolin, kjer rastejo redke rastlinske vrste, vse do okoliških turističnih kmetij, ki v vseh letnih časih nudita domačo hrano in čudovit razgled po sosednjih vaseh Notranjske.

 

2. GOZDNA UČNA POT KALIŠE

Na Kališah na majhni površini srečamo številne zanimivosti tako s sveta žive, kot nežive narave, čemur je glavni razlog različnost matičnih kamnin.

Ozemlje Kališ se od svoje bližnje okolice razlikuje po svojih blagih oblikah in poljedelskih površinah. To je posledica kamninske podlage, ki je popolnoma drugačna od apnencev in dolomitov v okolici.

Kamnina, ki jo sestavljajo pretežno sivkasti, ponekod tudi rdečkasti laporji in peščenjaki, na površju hitro razpada v rodovitno preperlino, ki ne prepušča vode, zato so tla primerna za kmetijstvo, prostor pa za naselitev. Tako danes na Kališah fliš, kot se s strokovnim izrazom imenuje kamnina, pokrivajo pašniki, nekoč tudi njive in travniki. Z vseh strani ta kvadratni kilometer veliko flišno lusko obdajajo apnenci in dolomiti porasli z gozdom, ki je pred poselitvijo preraščal tudi današnje kmetijske površine na flišu.

Zaradi ugodnih življenjskih pogojev, ki jih nudijo Kališe (živa voda, za obdelovanje primerna tla, prisojna lega in kvaliteten gozd), je poselitev stara in tipična, v obliki celka. Središče dogajanja in najbolj kultivirane površine na celku so ob stanovanjskem poslopju, ki so ga običajno obdajala gospodarska poslopja. Velikost in število poslopij je bilo odvisno od gospodarske moči oziroma velikosti takšne kmetije sredi gozda. Na kališkem celku sta dokaj dobro in originalno ohranjena stanovanjsko poslopje in gospodarsko poslopja, kakor tudi značilna prostorska razporeditev gozdnih, obdelovalnih in pašniških površin, ki pa so ponekod že zarasla z gozdom. Značilna sestavna dela tako oblikovne kulturne krajine sta gozdni rob in osamela drevesa na obdelovalnih in pašniških površinah. Do popolne slike, ki je značilna za kulturno krajino poseljeno s celki, manjka le še sadovnjak. To je eden izmed vzorcev, kako je človek oblikoval svoje življenjsko okolje takrat, ko je naravo obdeloval z živo močjo.

 

3. LAZE-JAKOVICA

Krožna pešpot se začne pri avtobusnem postajališču v Lazah, manjši vasici sredi gozda, ki leži ob Planinskem polju. Mimo mlekarne, kjer izdelujejo priljubljeni kefir, se napotite proti Planinskemu polju in se ob njem lahko ustavite v keramični delavnici priznane keramičarke Nataše Prestor. Tam si lahko ogledate in po želji tudi kupite kipce in druge glinene izdelke. Nato nadaljujete pot proti Jakovici ob prelepem Planinskem polju, ki vam ponuja čudovito naravo v vseh letnih časih. Ljubiteljem narave priporočamo sprehod do zavoja reke Unice in do katavotronov, zagrajenih požiralnikov, ki se nahajajo na polju v bližini vasi. Nato sledi kratek vzpon do vrha Jakovškega hriba, od koder se odpira razgled nad celotnim poljem. Tam si lahko ogledate cerkev in romarsko kapelico, ki je zgrajena nad atreškim studencem. Stara legenda pravi, da je voda tega studenca zdravilna za očesne bolezni. Pot se nato nadaljuje mimo jamarskega kampa, kjer prenočujejo jamarji iz vse Evrope. Ob povratku si oglejte še Laze in občutite utrip življenja te mirne vasice, ki je, kljub bližini glavnega mesta, idila sredi narave.

Pešpot traja približno eno uro, je delno makadamska in dokaj lahka. Primerna je za sprehajalce vseh starosti in za kolesarje.