Otroci radi pogledajo v nebo in vprašajo: zakaj je nebo modro? Kaj je na nebu? Zakaj sije sonce? Zakaj pada sneg? Zakaj je tema? Zakaj nam je enkrat vroče, spet drugič pa nas zebe? Še posebno privlačne za otroke so zvezde in zvezdice. Zvezda večernica je pravzaprav planet Venera.
Tudi v vrtcu Tabor imamo otroke, ki sprašujejo in vedoželjno čakajo na odgovore. Zato smo se v treh skupinah otrok lotili raziskovanja vesolja in našega osončja. Poti po vesolju so se veselili otroci iz skupin: pikapolonice, sovice in metuljčki. Raziskovanje je potekalo preko iskrivih vprašanj in zanimanj naših otrok.
Otroci so naše osončje spoznavali preko didaktičnih pogovorov, igre in lastne ustvarjalnosti. Z globusom smo ponazorili vrtenje Zemlje okoli svoje osi in spremljanje Lune. Kako pa je s soncem in letnimi časi? Na željo otrok smo iz kartona izdelali rakete in druga vesoljska vozila, v katera so se lahko namestili otroci in domišljijsko potovali na Sonce, Merkur, Venero, Mars, Jupiter, Saturn, Uran in Neptun. Predstavo o poletih na Luno in dogajanju v vesolju so otroci dobili preko posnetkov izstrelitev raket, vesoljskih odprav astronavtov in fotografij v knjigah in na računalniku. Pogledali smo tudi skozi pravi teleskop ali kot pravijo otroci – skozi zvezdogled.
V vrtcu smo izdelali manjšo raketo na mehurčke. Otroci so uživali ob pogledu na njen vzlet in pristanek. Kako pa lahko astronavti živijo na vesoljskih postajah? Kako dihajo, jedo, spijo, hodijo po Luni kot naravnem satelitu našega planeta Zemlje? Pogoji življenja na Zemlji so čisto drugačni, kot kjerkoli drugje v vesolju. Tu imamo zrak, vodo in pridelujemo hrano. Na nas deluje gravitacija, ki jo čutimo kot silo teže. V vesolju pa je sila teže drugačna. Ponekod je ne čutimo, drugje je manjša, ponekod pa je tako velika, da bi se takoj spremenili v pašteto. Tudi hoja astronavtov v vesoljskih oblekah je drugačna kot naše sprehajanje po Zemlji. Na Luni bi lahko z lahkoto skakali visoko proti nebu in počutili bi se čisto drugače kot na Zemlji. Na vesoljce na Luni je delovala šestkrat manjša sila teže, kot jo čutimo mi. Vesoljci v Mednarodni vesoljski postaji pa teže pravzaprav ne čutijo, zato plavajo v breztežnosti.
Domišljija otrok je zelo velika. Zato so se v ustvarjalni igri v vesoljskem kotičku, ki smo ga pripravili kar v igralnici, prepustili svoji bujni domišljiji. Na doma narejenih stikalnih ploščah so zlahka upravljali svoje vesoljsko vozilo in po mili volji vzletali in pristajali na različnih planetih. Ob prebiranju knjige Vida Pečjaka Drejček in trije marsovčki, ter slikanic Zvezdice Zaspanke, Malica v vesolju in Luna gre na pot so še dodatno doživljali fantazijsko dogajanje v vesolju, ki so ga tudi likovno predstavili.
Vse »vesoljsko« dogajanje v našem vrtcu Tabor smo predstavili na razstavi v Dolnjem Logatcu, ki je bila v Stekleni dvorani v začetku meseca aprila. Naslov naše razstave pa je bil Od Zemlje do vesolja.
Obiskovalci razstave so si lahko ogledali, kako smo preko različnih likovnih izdelkov otrokom predstavili velikost planetov v vesolju ter jih primerjali z velikostjo našega Sonca. Če je Sonce veliko kot krožnik, so planeti veliki kot različni plodovi (lešnik, oreh, čičerika, soja, ješprenj…) ali različno napihnjeni baloni ali različno velike krogle iz papirja.
Kakšno pa bi bilo življenje na Zemlji brez vročega sonca? Sonce je kot žareča krogla, ki nas boža svojimi toplimi in svetlimi rokami.
Še in še bi lahko naštevala o vesoljskem dogajanju v našem vrtcu, saj so tudi vprašanja zvedavih otrok segala v neskončnost, tako kot je neskončno naše vesolje. Tudi za naše otroke je v njem še veliko skrivnosti, ki jih bodo morda odkrili, ko zrastejo. Kdo ve, morda pa se bodo že oni prevažali po naši galaksiji v pravih raketah?
Napisala:
Leonida Žagar Petrovčič
Vrtec Kurirček Logatec, Enota Tabor