Provenienca litoželeznega vodnjaka na Čevicah je bila natančneje pojasnjena v eni od lanskih številk Logaških novic. Izdelan je bil v Salmovi livarni (Fürst Salmʼsches Eisenwerk Blansko) na Češkem. Tam so s proizvodnjo vodnjakov pričeli v drugi polovici 19. in nadaljevali do prvih desetletij 20. stoletja, pri čemer se njihova oblika v glavnem ni spreminjala; naročiti se jih je dalo po katalogu. Naj k temu dodamo, da je bila uporaba litega železa v tem času v zenitu in evropske dežele na čelu z Anglijo (kamor je na začetku stoletja potoval tudi Hugo Franz Altgraf zu Salm-Reifferscheidt, ustanovitelj imenovane livarne, prav z namenom, da se seznani z najnovejšimi metodami proizvodnje) so kar tekmovale med seboj pri njegovi mnogostranski uporabi. Dvajseto stoletje je potem do teh izdelkov zaradi njihove serijskosti, vezane na industrijsko revolucijo, imelo izrazito odklonilen odnos, situacija pa se v zadnjih desetletjih temeljito spreminja in litoželezni spomeniki ter tovrstni izdelki nasploh pridobivajo na pomenu.
Kot vidimo na reproduciranem listu iz Salmovega kataloga, je livarna vodnjake te oblike – z levjimi maskami okrašen piramidast podstavek (levi so od starodavnih časov simbolizirali varuhe pomembnih lokacij) ter na njem stoječ post-canovovski kip nimfe z vrčem – prodajala z na vrhu vaze postavljeno lanterno. Dodatek svetilke (ene ali več) je bil tudi sicer pri litoželeznih vodnjakih zelo pogost, saj, kot pravijo, kaj koristi (iz)vir vode, če ga ne vidimo.
Dvojnik logaškega vodnjaka stoji v Šmarjeskih Toplicah, kamor je bil po sili razmer prenesen iz Novega mesta. Zanj vemo, da je prvotno na vrhu imel svetilko, ker so se ohranile fotografije iz časa pred 2. svetovno vojno, ki ga kažejo v popolni formi (na tem mestu se zahvaljujem gospe Anici Bobič za poslano slikovno gradivo, ki je objavljeno tudi v njeni publikaciji o družini Gregorić iz Novega mesta, nekdanji lastnici zdravilišča v Šmarjeških Toplicah).
Z veliko verjetnostjo zato lahko rečemo, da je tudi litoželezni vodnjak na Čevicah sprva kronala svetilka. In z malo domišljije si lahko pričaramo vzdušje na nekdanjem trgu Franca Jožefa, pomembnem vozlišču ob Tržaški cesti, obdanem z impozantnimi furmanskimi gostilnami, ko je bila javna razsvetljava še prava redkost, a je ta prostor domačinom in popotnikom nudil tako okrepčilo z vodo kot tudi svetlobo, ko se je stemnilo.
Simona Kermavnar
Fotografsko gradivo:
1. Logatec, litoželezni vodnjak, foto: Simona Kermavnar
2. Risba vodnjaka is Salmovega kataloga