Spodnja vprašanja so le ena izmed najpogostejših v zadnjem času, s katerimi se občani obračajo na Občino:
– Katero je najboljše kmetijsko zemljišče?
– Zakaj je moj kos zemlje, kjer je sama skala, opredeljeno kot najboljše kmetijsko zemljišče?
– Zakaj ne morem predlagati spremembe iz najboljšega v drugo kmetijsko zemljišče?

V zvezi s tem pojasnjujemo, da ima občina kategorizacijo na najboljša (K1) in druga (K2) kmetijska zemljišča v prostorskih aktih taka, kot so bila določena v letu 1991. Občina Logatec je sicer v sklopu priprave OPN, v letu 2008 pripravila novo kategorizacijo kmetijskih zemljišč, na podlagi Navodil o strokovnih merilih za določitev zemljišč v kategorije (Uradni list RS, št. 45/82). Zemljišča so bila glede na njihove značilnosti uvrščena v kategorije od I. do VIII, pri čemer so za vsako posamezno kategorijo opredeljena natančna strokovna merila oz. značilnosti. Upoštevane so bile tudi pokrajinske značilnosti; sedanja raba, naravne danosti (reliefne značilnosti, klimatske razmere, pedološke značilnosti). Z novo pripravljeno kategorizacijo v sklopu priprave OPN je ministrstvo ugotovilo, da je občina s predlogom OPN spremenila mejo med najboljšimi in drugimi kmetijskimi zemljišči kar naj ne bi bilo v skladu s predpisi in naj ne bi bilo usklajeno v postopku priprave OPN, v povezavi s tem pa je ministrstvo izdalo negativno mnenje k predlogu OPN v maju 2010. Sledil je sestanek dne, 11. 6. 2010, kjer je bilo usklajeno, da bo občina povzela razvrstitev na najboljša in druga kmetijska zemljišča po veljavnem planu iz leta 1991, kar izhaja tudi iz stališča ministrstva pridobljenega v septembru 2010.

Ker pa iz terenskih razmer v veliko primerih izhaja, da zemljišča zagotovo niso K1, smo v zvezi s tem posredovali dopis na Ministrstvo za kmetijstvo in prejeli odgovor, kjer navajajo, da se v skladu z novelo Zakona o kmetijskih zemljiščih le ta na novo razvrščajo na trajno varovana in ostala kmetijska zemljišča, vendar se zakon v tem delu še ne uporablja. To bo mogoče šele ob sprejetju za to potrebnih podzakonskih predpisov. To pomeni, da do sprejema podzakonskih predpisov tudi občina ne more pristopiti k urejanju tega področja.

Na sestanku predstavnikov Združenja občin Slovenije in ministrstva v začetku aprila 2013 je bilo ugotovljeno, da je nov koncept varovanja kmetijskih zemljišč dolg in drag. Strokovne službe ministrstva so sicer že pripravile predlog uredbe, ki se bo, v kolikor bo podano soglasje, preizkusil tudi na terenu. Želja ministrstva je, da se uredba sprejme do konca leta. O načinu določitve trajno varovanih kmetijskih zemljišč se bodo pogovori še nadaljevali. Koncept, ki je predlagan, predvideva, da se trajno varovana kmetijska zemljišča določijo za vse občine v Sloveniji – vsaka občina naj bi torej prispevala svoj delež trajno varovanih kmetijskih zemljišč in s tem prispevati k samooskrbi s hrano v Sloveniji. Minister Mag. Židan je v razpravi tudi poudaril, da je namen varovanja kmetijskih zemljišč zaščita le teh kot naravnega vira, na kar Slovenijo opozarja tudi OECD.

Občinska uprava