OPIS ENOTE NEPREMIČNE KULTURNE DEDIŠČINE
IDENTIFIKACIJA ENOTE DEDIŠČINE
Evidenčna številka enote: 21501
Ime enote: Logatec – Doprsni kip Andreja Gosarja
OPIS ENOTE DEDIŠČINE
Vrsta dediščine: nepremična kulturna dediščina
Tip enote: memorialna dediščina
Obseg enote: objekt
Tipološka gesla enote: doprsje, javni spomenik
Tekstualni opis enote: Bronast doprsni kip sociologa in politika dr. Andreja Gosarja je postavljen na granitnem stebru s trojnim stopničastim podstavkom. Kip, odkrit leta 1994, je delo kiparke A. Vidrgar.
Datacija enote: zadnja četrtina 20. stol., 1994
LOKACIJA ENOTE DEDIŠČINE
Naselje: LOGATEC
Občina: LOGATEC
Lokacija: Kip stoji pred Dolscheinovo hišo.
PRISTOJNOSTI
Območna enota: ZVKD Ljubljana
Vir: Register kulturne dediščine: http://rkd.situla.org/?uid=2375, 15. 4. 2013
Andrej Gosar, slovenski pravnik, politik, sociolog in pedagog, * 30. november 1887, Logatec, † 21. april 1970, Ljubljana.
Po gimnaziji v Ljubljani je študiral na pravni fakulteti na Dunaju in 1916 doktoriral. Leta 1920 je bil poverjenik za socialno skrbstvo pri Deželni vladi za Slovenijo in bil izvoljen za poslanca SLS v Ustavodajno skupščino. Leta 1925 je bil znova izvoljen za narodnega poslanca. Leta 1927 in 1928 je bil minister za socialno politiko, 1929–31 pa član vrhovnega zakonodajnega sveta pri ministrskem svetu. V drugi polovici tridesetih let je bil član jugoslovanske delegacije v generalni skupščini Društva narodov v Ženevi. Bil je eden od utemeljiteljev krščanskega socialnega nauka na Slovenskem. V SLS je veljal za enega izmed voditeljev krščanskosocialističnega delavstva. Do papeške okrožnice Quadragesimo anno je zavzel negativno stališče. Zadnja leta pred drugo svetovno vojno je bil zaradi nekakšne sredinske krščanskodemokratične usmerjenosti politično osamljen; svaril je pred avtoritarnim korporativizmom, se zavzemal za »samoupravno stanovsko solidaristično« krščansko družbo in za avtonomijo Dravske banovine. Že med študijem je objavljal članke o socialnih in vzgojnih vprašanjih, od 1921 je bil med vidnimi publicisti Novega časa in Pravice (1924–28 njen formalni izdajatelj). V tem času je začel tudi izdajati revijo Socialna misel; bil je eden od njenih urednikov. Objavil je več knjig – med njimi: Za krščanski socializem (1923), Socialna ekonomija (1924), Kriza moderne demokracije (1927) in Za nov družbeni red I-II (1933–1935). Aprila 1929 je postal izredni, oktobra 1935 pa redni profesor za ekonomijo in sociologijo na Tehniški fakulteti v Ljubljani; 1936–39 je bil tudi njen dekan.
Leta 1941 se ni hotel pridružiti OF, ker je zavračal komunizem v njenem vodstvu. Leta 1941 se je tudi razšel z SLS. Jeseni 1941 pa je s somišljeniki začel nastopati pod imenom Združeni Slovenci; veljali so za sredino. Leta 1944 je bil interniran v Dachau.
Po vojni je do leta 1958 predaval na Tehniški fakulteti v Ljubljani.
Vir: M.A.K, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 19. 7. 2013