Območje občine Logatec ima bogato zgodovino in z njo tudi kulturno dediščino. Dokler dediščine ne bomo prepoznali kot velik potencial, nas bo še vedno zavirala miselnost o njej, da gre za jamo brez dna, kjer se ne sme narediti nič in da je ogromno administracije. Pa spoznajmo kaj imamo, kako za dediščino skrbimo oziroma kako bi morali ter kaj je bilo narejeno v zadnjem obdobju.
Če želimo ceniti to kar imamo, moramo slednje najprej spoznati
Na območju občine Logatec sodi med registrirano dediščino 210 enot, od tega jih je 13 razglašenih za spomenik (nepremični).
Spomeniki lokalnega pomena, ki jih je 12, so: cerkev sv. Katarine s pokopališčem na Medvedjem Brdu, Domačija Laze 1 (Lekanova domačija), Domačija Rovte 2 (Šlibarjev mlin), Grad Logatec, hiša Petkovec 59, Ipavčeva hiša, Domačija Ravnik 12 (Domačija Urbanovc), Domačija Ravnik 2 (Plešnarjeva domačija ), podružnična cerkev sv. Barbare na Ravniku pri Hotedršici, Tollazzijeva štirna, zaporni zid s stolpom na Lanišču in Zemljanka pri hiši Hotedršica 88.
Spomenik državnega pomena je Tomažinov mlin v Hotedršici, medtem ko Domačija Kalce 2 (Mihova domačija) od 28. 9. 2013 ni več spomenik državnega pomena, ampak ostaja varovana samo še kot registrirana dediščina. Odlok o prenehanju veljavnosti Odloka o razglasitvi Domačije Kalce 2 za kulturni spomenik državnega pomena je Vlada RS objavila v Uradnem listu RS, št. 79/2013.
Enote dediščine se delijo na varstvena območja, ki jih je 37 in objekte, ki jih je znotraj meja občine Logatec 173. Tipsko pa so enote kulturne dediščine razdeljene na arheološko dediščino (36 enot), memorialno dediščino (42 enot), profano stavbno dediščino (86 enot), sakralno stavbno dediščino (38 enot), naselbinsko dediščino (3 enote), kulturno krajino (1) in vrtno arhitekturno dediščino (4 enote).
(vir: http://rkd.situla.org/, z dne 22. 5. 2014)
Od vseh 210 enot jih je 25 enot v lasti oz. upravljanju Občine Logatec, vseh ostalih 185 enot pa je v lasti fizičnih in pravnih oseb.
(vir: http://www.geoprostor.net/PisoPortal/Default.aspx?ime=logatec, z dne 22. 5. 2014)
Zakaj je pomembno kdo je lastnik?
Zato, ker je zakonsko ravno lastnik dolžan skrbeti za svojo lastnino, torej tudi za kulturno dediščino. Še vedno namreč prevlada zmotna miselnost, da sta država in občina pristojni za skrb za vse enote dediščine. Odgovor je ne, slednji sta prav tako kot vsi ostali lastniki (fizične ali pravne osebe) dolžni skrbeti za svojo lastnino. Kljub temu pa lahko tako država kot občine s tonamenskimi proračunskimi sredstvi preko razpisov pomagajo lastnikom pri skrbi za dediščino.
Kako Občina Logatec pomaga pri varovanju kulturne dediščine
Občina Logatec si je zastavila cilj kakovostno ohranjati ter sodobno prezentirati kulturno dediščino za večje število obiskovalcev in večjo prepoznavnost dediščine.
Ta cilj zasleduje s štirimi ukrepi.
1. Varovanje enot kulturne dediščine, ki so v lasti Občine Logatec.
ZVKD-1 določa, da mora lastnik enot dediščine varovati enote dediščine. Varovanje je takšno ravnanje z dediščino, ki z rednim vzdrževanjem in obnovo omogoča obstoj vrednot dediščine in njeno uporabo vsaj v najmanjšem obsegu. Občina Logatec bo v letu 2014 izvedla konservatorsko restavratorske posege, za katere so izdana kulturno varstvena soglasja Zavoda za varstvo kulturne dediščine in jih je zaradi poškodb in zoba časa nujno potrebno izvesti:
– Dokončanje II. faze posegov na območju Spomenika NOB v Dolenjem Logatcu, ki niso bila dokončana zaradi zaostanka pri urejanju črne točke (Tovarniška, Tržaška, Rovtarska).
– Nujno vzdrževanje oz. varovanje enot dediščine, ki so v lasti Občine Logatec, ki je določeno v dokumentu Kulturno – varstvene usmeritve za vzdrževalna in obnovitvena dela na memorialni dediščini, ki je v lasti Občine Logatec, določenih s strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
2. Varovanje enot kulturne dediščine, ki niso v lasti Občine Logatec.
Na podlagi ZVKD-1, ZUJIK in Pravilnika o sofinanciranju projektov varovanja kulturne dediščine v občini Logatec (Logaške novice, št. 12/11) se financira projekte varovanja kulturne dediščine. Varovanje je takšno ravnanje z dediščino, ki z rednim vzdrževanjem in obnovo omogoča obstoj vrednot dediščine in njeno uporabo vsaj v najmanjšem obsegu. Sredstva se posameznim upravičenim izvajalcem dodeli po postopku javnega razpisa.
V letih od 2010 do 2014 so bila na razpis prijavljena naslednja dela na dediščini, ki so bila v večini, (ali pa še bodo v letu 2014), tudi uspešno izvedena:
– Menjava strešne kritine na kašči in žagi domačije Hotedršica 12
– Popravilo vhodnega portala in prezbiterija v cerkvi sv. Mihaela v Rovtah
– Delna ureditev hidrosanacije, odvodnjavanje objekta in izdelava kamnitih podpornih zidov
– Obnova orgel v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Hotedršici
– Fasaderska dela na gostilni Krpan
– Lesena konstrukcija za mlinske kamne in mlinski strop na domačiji Rovte 2
– Obnova posvetilnih križev na stenah 6 baročnih in 6 gotskih ter slike na pročelju kora cerkve sv. Katarine na Medvedjem Brdu
– Obnova strešne kritine na kozolcu v sklopu domačije Medvedje Brdo 59, EŠD 14919
– Obnova centralnega ogrevanja cerkve Roženvenske Matere božje, EŠD 1814
– Restavratorsko konservatorska obnova oltarne slike in okvirja v cerkvi sv. Mihaela, EŠD 2235
– Obnova parne lokomotive 17-086, št. 36 zbirka historičnih vozil SŽ
– Obdelava kamnitih portalov in vhodnih vrat gradu Logatec, EŠD 9604
– Postavitev nadstrešnice nad muzejsko parno lokomotivo 17-086
– Prekritje zvonika župnijske cerkve Svetih Treh Kraljev s skodlami
– Popravilo posameznih delov mlina na Domačiji Rovte 2
– Instalacija vodovoda in ogrevanja na objektu Grad Logatec
– Restavratorsko konzervatorska obnova glavnega oltarja cerkve sv. Hieronima, Petkovec
– Fasaderska dela poslovno gostinskega objekta Krpan Logatec
– Restavratorsko konservatorska obnova stranskih oltarjev cerkve sv. Hieronima, Petkovec
– Konservatorsko-restavratorski poseg na stropnih štukaturah cerkve sv. Katarine na Medvedjem Brdu
– Ureditev okolice spomenika Grad Logatec
– Prekritje strehe cerkve Sv. Treh Kraljev
– Nadaljevanje – drugi del obnove – poslovno gostinski objekt Krpan Logatec.
Občina Logatec je za pomoč pri obnovah vsako leto v zadnjih letih namenila po 16.000 EUR. Sredstva so bila med upravičence z razpisa razdeljena glede na točke, ki so jih dosegli v vlogah. Pri vsem tem veseli dejstvo, da lastniki svojo kulturno dediščino obnavljajo, skrbijo zanjo, nedvomno pa bi bilo potrebno strokovno pregledati in obnoviti še marsikatero enoto.
3. Izdelava pojasnilnih tabel
Enote kulturne dediščine, ki imajo status spomenika lokalnega ali državnega pomena oziroma so splošno prepoznavne točke in naravne vrednote, ki so splošno prepoznavne točke bomo do konca leta 2014 predstavili javnosti z osnovnim opisom v slovenskem in angleškem jeziku. Pojasnilne table bodo locirane v neposredni bližini teh točk in bodo enotnega izgleda. Table bodo glede na vsebino, dveh različnih oblik (1. primer za posamezne enote, 2. primer za območja).
4. Izdaja umetnostne topografije Logatca
Umetnostnozgodovinski inštitut Franca Steleta, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, je podal pobudo za izdajo umetnostne topografije za območje občine Logatec. Gre za popis umetnostne in arhitekturne dediščine v besedi in sliki, ki je dobrodošla obogatitev nabora spominkov, protokolarnih daril in pripomočkov, v smislu dodatnega vira informacij za izdajo različnih publikacij (prospekti, brošure, itd.).
Kako se lotimo obnove kulturne dediščine?
Marsikdo se boji postopkov obnove in, ko se na dediščini naredi že ogromna škoda, enostavno pokliče prvega “domačega mojstra”, ki bo poceni nekaj na hitro zamašil. Tako početje žal ne prinaša dobrih rezultatov, ampak največkrat še povečuje propadanje dediščine. Naš cilj pa seveda ne sme biti propad dediščine, ampak njena ohranitev, zato je potrebno postopati v pravo smer.
Prvi korak lastnika mora biti pridobitev informacij kako naj obnovi določen del dediščine.
Odgovore na to vprašanje poda strokovno osebje Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS), ki ga zaprosite za podajo tako imenovanih kulturno varstvenih pogojev. Predstavniki ZVKDS si enoto dediščine najprej ogledajo, predhodno pa o njej pridobijo vse informacije o zgodovinski in tehnični vrednosti ter lastniki pošljejo kulturno varstvene pogoje. Gre za smernice na kakšen način je potrebno dediščino obnoviti.
Naslednji korak lastnika je, da poišče strokovno usposobljenega mojstra, ki ima primerno znanje in pozna postopke obnove, kakor naroča ZVKDS. Mojster pripravi popis del in seveda poda oceno stroškov, ta opis del skupaj s prošnjo za izdajo soglasja na ta dela lastnik pošlje pred obnovo na ZVKDS. Ko ZVKDS preuči popis del in v kolikor slednji ustreza pogojem, izda kulturno varstveno soglasje, nakar lahko lastnik del prične z obnovo.
Ta »papirologija« ni noben bav bav, je pa obvezna sestavina vsake obnove, saj boste le na tak način naredili več stvari: dobili pravilne podatke kaj je potrebno narediti (brezplačno), veliko ceneje zagotovili pravilno obnovo dediščine ter postopali pravilno in se izognili morebitnim obiskom inšpekcij. Območna enota Ljubljana Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije ima zaposlene vrhunske strokovnjake, ki so zelo prijazni in se potrudijo v najkrajšem možnem času ne samo izdajati pogoje in soglasja, ampak tudi pomagati po najboljših močeh. Občina Logatec, ki veliko obnavlja in posledično veliko sodeluje z ZVKDS, ima na tem področju same dobre izkušnje.
Kaj je Občina Logatec obnovila v zadnjih letih?
Občina Logatec intenzivno varuje – ohranja svojo dediščino že vrsto let. Leta 2009 je tako s svojimi, kot evropskimi in zasebnimi sredstvi obnovila Tollazzijevo štirno, Litoželezni vodnjak in vodni zbiralnik Kotlo. Leta 2012 je pri teh enotah postavila dvojezične pojasnilne table.
V letu 2013 je na vse spomenike lokalnega in državnega pomena, kjer so lastniki podali soglasje za lokacijo tablice, postavila obvezne označevalne table z znakom haaške konvencije. V letu 2014 sredstva namenjamo dokončanju obnove Spomenika NOB v Dolenjem Logatcu in rednemu vzdrževanju spomenikov, kar za občino izvaja pogodbenik.
Za redna vzdrževanja okolice spomenikov in tabel pa skrbijo tudi predstavniki Združenja borcev za vrednote NOB Logatec in Turistično kulturno športnega društva Grčarevec, ki so za ta namen dobili sredstva na turističnem razpisu. Zaradi prihajajoče okrogle obletnice padca hercegovskih partizanov na območju Grčarevca je Občina Logatec, na pobudo Združenja borcev za vrednote NOB prosila Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je skrbnik grobišč, da bi do leta 2015 obnovil grobišči hercegovskih partizanov na območju Grčarevca in Kalc.
V letu 2013 pa je bilo v delu 6 enot kulturne dediščine. Za obnovo je poskrbelo podjetje Gnom d.o.o., ki se poleg nešteto uspešno izvedenih manjših restavratorsko konservatorskih projektov, med katere sodijo tudi ti z območja Logatca, ponašajo z velikimi projekti kot so:
Obnova rezidenčnega poslopja Lanthierijeve graščine v Vipavi,
Konservatorsko – restavratorski posegi na znamenju sv. Trojice,
Rekonstrukcija kamnitih stavbnih elementov Knežjega dvorca Celje,
Celostna prenova gradu Rajhenburg,
Prenova renesančnega dvorca Vipolže,
Konservatorsko restavratorski poseg na Piranski krstilnici sv. Janeza Krstnika,
Selitev in konserviranje zbirke Arheološkega muzeja Ptuj Ormož,
Restavratorski posegi na podružnični cerkvi sv. Martina v Zgornji Dragi,
Restavratorski posegi na Egrovi grobnici v Železnikih.
Za opis poškodb in izvedenih del na logaških enotah dediščine, za katere so bili potrebni konservatorsko restavratorski posegi smo prosili Jožefa Drešarja, vodilnega konservatorja in restavratorja ter direktorja podjetja Gnom d.o.o.
Renata Gutnik
Občinska uprava
Spominska kapela padlim v 1. svetovni vojni
Stanje spominske kapele padlim v 1. svetovni vojni je bilo slabo.
Stenske poslikave:
Apneni omet v kapeli je bil zaradi različnih vzrokov v slabem stanju. Na posameznih delih je odstopil od podlage. Del ometa s poslikavo je celo odpadel. Na površini je prihajalo do prašenja in posledično tudi do izgube barvnih plasti. Manj problematičen je bil omet na stropu, kjer je verjetno glavni vzrok zamakanje meteorne vode v preteklosti, medtem, ko je bil omet na spodnjem delu zidu precej bolj poškodovan zaradi kapilarne vlage v samem zidu.
Na stropu je naslikana Sveta Družina z angeli v ozadju. Gre za figuralno poslikavo, medtem ko so stene poslikane dekorativno s šablonami.
Poslikave na stropu in stenah so bile v preteklosti skoraj v celoti preslikane in nestrokovno obnovljene. Na površini se je nakopičila obloga, črna prevleka saj, prahu in drugih nečistoč, ki je bila mestoma bolj, drugod manj intenzivna.
Na površini stene so bile opazne večje in manjše razpoke, nekaj večjih razpok je potekalo vzdolž celotnega stropa in naslikanih podob. Na barvni plasti so bile prisotne poškodbe v obliki luščenja prašenja zaradi izgube veziva. Prišlo je tudi do nastanka negativne podobe, ki nastane kot posledica odpadanja barve v manjših luskah, pod katerimi se nato pokaže svetlejši omet. To pride še posebno do izraza na temnejših površinah.
Kamniti elementi:
Na vseh elementih so bile prisotne različne obloge (mahovi, lišaji, prah…). Na stebrih večjih poškodb ni bilo opaziti. Tlak je bil na posameznih mestih močno poškodovan, saj so se posamezne plošče drobile. Polnilo med stiki plošč je odpadalo.
Pitnik je bil razstavljen po elementih, zgornji del (gobica) pa je celo manjkala.
Podstavek pitnika je bil prelomljen na več delov, v preteklosti sestavljen in povezan z jeklenimi obroči. Na lijaku pitnika je vgrajena kovana rešetka, na kateri je bilo opaziti visok potencial korozivnosti.
Kovinski elementi:
Kovana vrata kapele so bila barvana s črno barvo, ki se je na posameznih delih luščila in odpadala. Tečaji vrat so bili razrahljani. Na kovinskih vezeh prizidanega stebrišča se je pojavljala korozija.
Pipa pitnika in stropni lestenec nista bila prisotna. Ohranili so se načrti po katerih sta bila izdelana.
Izvedba konservatorsko restavratorskega posega;
Na stropu kapele se je v prvi fazi obšilo mesta na katerih je prihajalo do odpadanja ometov. Sledilo je injektiranje oz. zapolnjevanje votlih mest, kjer je prišlo do ločevanja ometa od zidane konstrukcije.
Ko so bila votla mesta zapolnjena oz., ko so bili ometi stabilni, se je pristopilo k odstranjevanju recentnih beležev ter čiščenje barvnih plasti. Na mestih, kjer se je pojavljalo prašenje barvnih plasti je bilo potrebno izvesti utrjevanje in s tem barvno plast povezati z nosilcem oz. apnenim ometom. Zapolnjevanje poškodb in razpok je potekalo v več slojih do končne podlage za nanos barvne plasti.
Retuša na stropni poslikavi se je izvedla skladno s konservatorskimi smernicami, kar pomeni izvedbo le delne rekonstrukcije poslikav zaradi manjkajočih ključnih podatkov in analogij, ki so potrebne za korektno popolno rekonstrukcijo. Podobe so na ključnih delih, kot so obrazi, roke… le tonsko prilagojeni celoti.
Na stenah se je v prvi fazi odstranilo vse dotrajane in prhle omete. Manjkajoče omete se je nadomestilo z novimi apnenimi ometi v večslojni izvedbi.
Z ohranjenih površin se je odstranilo recentne preslikave ter neustrezne dopolnitve iz preteklosti. Tudi na stenah je bilo potrebno lokalno utrditi ohranjene barvne plasti na mestih, kjer je prihajalo do prašenja.
Dekorativna poslikava na stenah kapele se je rekonstruirala v celoti. Gre za enostavno šablonsko poslikavo ter naslikanimi ponavljajočimi vzorci in bordurami.
S površine kamnitih elementov se je odstranilo vse sekundarne obloge z nizkotlačnim čiščenjem (2 bara) in uporabo mehkega medija aluminijevega silikata. Zapolnilo se je vse stike med elementi. Na tlaku je bilo zamenjanih 10 plošč iz enakega kamna obstoječih ter enako površinsko obdelavo. Podstavek pitnika se je v celoti razstavilo. Spoje na prelomih je bilo potrebno očistiti ter odstraniti ostanke cementnega lepila. Podstavek pitnika se je sestavilo v celoto. Na prelomih se je uporabilo dvokomponentno lepilo Neostik 421 ter inox trne za sidranje. Tovrstna sanacija je omogočila odstranitev jeklenih obročev, ki so bili na elementu zelo moteči. Manjkajoči zgornji element pitnika je bil shranjen na Komunalnem podjetju v Logatcu. Poškodbe v obliki praznin oz. pomanjkljivosti se je nadomestilo z modelirno maso, ki po barvi in strukturi ustreza originalu.
Kovana vrata in vezi v prizidanem stebrišču so bila očiščena s peskanjem. Površino se je zaščitilo z dvokomponentnim protikorozijskim premazov. Zaključni barvni sloj je izveden z antik antracit premazom. Tečaji vrat na kapeli so bili na novo pritrjeni v zid.
Za izdelavo pipe pitnika po originalnem načrtu je bil izdelan lesen model. Za odlivanje v bron je bilo potrebno izdelati negativ v silikonskem kavčuku ter mavcu kot nosilcem negativa. Za delovanje pitnika je bil v neposredni bližini izdelan strojni jašek. Pitnik je priklopljen na javni vodovod. V jašku je vgrajena vsa potrebna oprema za odpiranje in zapiranje vode na senzor.
Rekonstrukcija stropnega lestenca je bila izvedena po originalnih načrtih. Lestenec je v celoti izveden iz medenine. Dvanajst svetilnih teles je elektrificiranih. Lestenec je priključen na javno razsvetljavo.
Spominska kapela padlim v prvi svetovni vojni je s svojimi občutljivimi detajli zelo izpostavljena vandalizmu, kar se je pokazalo na pipi pitnika takoj po obnovi. Kar dvakrat v časovnem razmiku desetih dni je bil zgornji del pitnika s pipo iz brona premaknjen iz svojega ležišča, drugič tako, da je bilo potrebno zgornji del odstraniti in ga shraniti v depo. Da bi se v prihodnje izognili tovrstnim dogodkom, bi bilo priporočljivo vzpostaviti nadzor neposredne okolice kapele.
Površina kamnitih elementov je zaščitena z hidrofobnim premazom, ki hkrati preprečuje, da bi se nečistoče močneje vezale na podlago. Površina se čisti z ometanjem ali tekočo vodo. Pri čiščenju se ne uporablja detergentov. Kamen se v nobenem primeru ne premazuje z čistilnimi sredstvi. Hidrofobni premaz je priporočljivo obnavljati na dve do tri leta.
Spomenik dr. Andreja Gosarja
Stanje pred posegom;
Na kamnitem podstavku iz pohorskega tonalita je vklesan napis DR. ANDREJ GOSAR, ki je bil zelo slabo berljiv. Poleg tega je bil podstavek nekoliko zamaknjen zaradi trka vozila. Neposredna bližina spomenika se je pogosto uporabljala za parkirišče.
Izvedba konservatorsko restavratorskega posega;
Napis na podstavku smo pozlatili z zlatimi lističi. Za nanos zlata na podlago je bilo uporabljeno vezivo na bazi olja. Med trikotnikom iz opečnih tlakovcev ter asfaltom na pasu iz granitnih kock so bili vgrajeni štirje varovalni stebrički iz pohorskega tonalita.
Stebrički so trikotne oblike in oblikovno ustrezajo podstavku spomenika. Za vgradnjo stebričkov so bila v tlaku izdelana ležišča. Vsak stebriček je dodatno sidran v podlago z nerjavečim trnom. Stebrički so oblikovno zasnovani v skladu s smernicami avtorja podstavka spomenika in celotne ureditve okolice spomenika ter pristojne službe ZVKDS OE Ljubljana.
Spomenik NOB v Hotedršici
Stanje pred posegom;
Spomenik padlim v Hotedršici je izdelan iz svetlega apnenca. Spomenik tvori trikotni podstavek na katerem stoji kip. Površina kipa je obdelana bolj grobo, medtem, ko je površina podstavka bolj gladka. Na podstavku je vklesano posvetilo ter imena žrtev. Na površini so bile prisotne različne sekundarne obloge (nečistoče, lišaji, mahovi…), nekatere bol druge manj vezane na podlago.
Napisi na podstavku so bili slabo vidni. Barva črk se je luščila, odpadala. Polnilo na stiku podstavka in kipa je v preteklosti izpadlo.
Izvedba konservatorsko restavratorskega posega;
S površine kamnitega podstavka in kipa so bile odstranjene vse sekundarne obloge z nizkotlačnim čiščenjem (1 bar) in uporabo mehkega medija aluminijev silikat trdote 6 po mossu.
Na mestih, kjer so se pojavljale biološke obloge se je na površino naneslo KEIM Algicid-PLUS. Površino se je po določenem času opralo z vročo paro.
Dotrajano barvo v črkah se je odstranilo, črke pa prebarvalo z oljno barvo. Površina kamnitega podstavka ter kipa je zaščitena s hidrofobnim premazom Remers SL.
Spominsko obeležje Ljubi Bavdek
Stanje pred posegom;
Spominsko znamenje je postavljeno ob prometnici in je zelo izpostavljeno negativnim vplivom. Na površini so bile prisotne sekundarne obloge, predvsem na belem marmorju, ki je močno porozen. Črke na napisni plošči iz granita so barvane z belo barvo, ki se je mestoma luščila in odpadala. Za znamenjem je postavljen oporni zid, ki je na levi strani počen po celotni višini. Na tlaku pred znamenjem ni bilo poškodb.
Izvedba konservatorsko restavratorskega posega:
S površine kamnitega podstavka, kamnitega tlaka in opornega zidu za obeležjem so bile odstranjene sekundarne obloge z nizkotlačnim čiščenjem (2 bara) in uporabo mehkega medija aluminijev silikat trdote 6 po mossu. Dotrajana barva v črkah na napisni plošči je bila odstranjena, črke pa prebarvane z oljno belo barvo. Razpoko na opornem zidu za obeležjem se je zapolnilo z injektirno epoksidno maso, zunanji vidni del razpoke pa s cementno malto. Celotna površina znamenja je zaščitena s hidrofobnim premazom Remers AG.
Spomenik NOB na Židovniku
Stanje pred posegom;
Bronasta napisna plošča je bila izruvana (vandalizem) s svoje prvotne pozicija na kamnitem podstavku (kamen pohorski tonalit). Rdeča zvezda na napisni plošči je bila prvotno pobarvana z rdečo barvo, ki je v veliki meri odpadla oz. se odluščila. Na kamnitem podstavku so bile prisotne površinske obloge.
Izvedba konservatorsko restavratorskega posega:
Za namestitev bronaste plošče na kamnit podstavek se je s štirih vrtin odstranilo polnilo s katerim je bila plošča prvotno pritrjena na podstavek. Za pritrditev plošče je bila uporabljena dvokomponentna epoksidna masa hilti HIT.MM PLUS. Peterokraka zvezda na plošči je prebarvana z oljno rdečo barvo v dveh nanosih. S površine kamnitega podstavka so bile odstranjene sekundarne obloge z nizkotlačnim čiščenjem (2 bara) in uporabo mehkega medija aluminijev silikat trdote 6 po mossu. Površina kamnitega podstavka je zaščitena z hidrofobnim premazom Remers AG.
Spomenik NOB v Dolenjem Logatcu
V zaključni fazi obnove spomenika NOB v Dolenjem Logatcu je potrebno urediti okolico spomenika s položitvijo kamnitega tlaka in mejnih stebričkov. S temi deli bomo lahko nadaljevali, ko bo dokončano križišče v neposredni bližini. Do zaključka del bo kip spomenika ostal zaščiten z leseno zaščito.
Prvotno stanje v času postavitve spomenika
Pred posegom
Jožef Drešar, Gnom d.o.o.