Nevihta je intenziven vremenski pojav z močnejšimi padavinami, bliskanjem in udari strel. Slovenija zaradi svoje geografske lege, reliefnih značilnosti in podnebnih razmer spada med najbolj nevihtna območja v Evropi. Na območju jugozahodnega, osrednjega in severnega dela države ter na Štajerskem in v Pomurju nastane na leto tudi več kot 40 neviht. Pojavljajo se predvsem v topli polovici leta.
Takrat nastajajo tudi neurja, ki so pravzaprav močnejše nevihte. Vse nevihte se ne razvijejo v neurja. Neurje je zelo raznolik in obenem krajevno precej omejen pojav z obilnim dežjem in strelami, lahko pa se pojavita tudi silovit veter in toča. Nastanek močnih neviht in neurij je običajno pogojen z nestabilno atmosfero (topel in vlažen zrak pri tleh ter hitro zniževanje temperature zraka z višino v splošni atmosferi). Take nevihte imenujemo vročinske nevihte. Lahko pa se pojavljajo tudi ob prehodih hladnih vremenskih front. Te imenujemo frontalne nevihte.
Posledice neurij so lahko zelo različne: lokalne in hudourniške poplave, trganje zemeljskih plazov, poškodovane ceste, erozija, nanosi kamenja in skal, prekinitev oskrbe z električno energijo, onesnaženje vodnih virov oziroma pitne vode, vetrolom, požari in poškodbe zgradb zaradi udara strel ter škoda zaradi toče na zgradbah, kmetijskih površinah in vozilih in drugih stvareh. Včasih predvsem udari strel povzročajo tudi poškodbe ali celo smrt ljudi ali živali. Najsilovitejša neurja, ki se sicer redko pojavljajo, lahko na svoji poti povzročajo veliko škodo tudi na obsežnejših območjih.
Nevihte in neurja ter zlasti možnost nastanka toče je krajevno in časovno težko napovedati. Razvoj in gibanje nevihtnih oblakov ter možnost toče je mogoče ugotavljati z radarskimi meritvami. Gibanje oblakov in intenzivnost padavin lahko spremljate preko radarskih slik na spletni strani Agencije RS za okolje.
Neviht in neurij ne moremo preprečiti, lahko pa se nanje ustrezno pripravite.
Z nekaterimi ukrepi lahko preprečite ali omilite škodo, nastalo ob neurjih.
Osebna zaščita
• ko načrtujete piknik, taborjenje, delo ali druge aktivnosti na prostem, spremljajte vremensko napoved in vremenske razmere, zlasti, kadar so napovedane nevihte. Naučite se prepoznati znake bližajoče se nevihte, kot so temni oblaki, grmenje v daljavi, naraščanje moči vetra in nenadni padec temperature;
• spremljajte vremenska opozorila Agencije RS za okolje o možnosti močnih neviht in neurij;
• med neurjem ne uporabljajte stacionarnih telefonov ali drugih električnih naprav, saj strela lahko potuje po žicah električne napeljave in naprave poškoduje ali uniči, uporabnik pa ob tem lahko dobi poškodbe ali celo umre;
• mobilni telefoni so znotraj zgradbe varnejši za uporabo, a le, če niso priključeni na električni vir. Na prostem jih ne uporabljajte!;
• najvarnejše mesto med neurjem je v notranjosti večje, z vseh strani zaprte zgradbe, opremljene s strelovodom, zato zavetje poiščite v zaprtih prostorih. Zadržujte se proč od zunanjih zidov in oken. Če strela udari v zgradbo, se električni naboj prenese po ceveh in električni napeljavi v zemljo;
• izogibajte se manjših nezaščitenih zgradb, kot so drvarnice, lope ali odprte garaže;
• med nevihto ali neurjem se ne umivajte, kopajte ali prhajte, niti ne pomivajte posode, saj je voda prevodnik električnega toka;
• če ste na prostem, se izogibajte odprtih površin, vodnih virov, visokih zgradb, kot so drevesa, in vseh predmetov, ki so delno ali v celoti kovinski, na primer ograj, žic;
• uporaba dežnika med nevihto ali neurjem je lahko nevarna, saj privlači strelo;
• če vas nevihta preseneti v vodi (med plavanjem ipd.), jo čim prej zapustite in poiščite zavetje;
• zavetja ne iščite pod drevesom, če pa nimate druge možnosti, izberite najnižje drevo. Sklonite se k tlom, tako da imate glavo navzdol, noge pa skupaj, nikakor pa ne lezite na tla, saj s tem povečate možnost za udar strele. Zadržujte se vsaj pet metrov stran od drugih oseb. Ušesa si pokrijte z rokami, da zmanjšate možnost okvare sluha. Od drevesnega debla bodite oddaljeni vsaj dva metra;
• če taborite oziroma kampirate, šotor pred neurjem dobro pritrdite in zavarujete oziroma umaknite predmete, ki bi jih veter lahko odnesel;
• med točo ne poskušajte zavarovati oziroma umikati vozil ali zaščititi pridelkov na vrtu, saj vas toča lahko poškoduje;
• če ste na prostem in vas ujame toča, se pokrijte s pokrivalom in ustrezno oblecite, da ne boste dobili poškodb;
• bodite pozorni na predmete, ki jih po zraku nosi veter;
• poskrbite tudi za domače živali (npr. pse in mačke), med neurjem naj bodo v zaprtih prostorih;
• v gore se ne odpravljajte, kadar vremenska napoved nakazuje možnost neviht;
• poučite se o pojavu udara strele
• po neurju bodite pozorni na morebitno poslabšano kakovost pitne vode. Spremljajte opozorila glede prekuhavanja pitne vode. Morebitno onesnaženje javite na center za obveščanje 112.
Zaščita stavb
• če živite v bližini potokov in hudournikov, spremljajte spreminjanje njihove vodnatosti. Bodite pripravljeni, če pride do poplave.
• vzdržujte okolico stavbe, poskrbite za neovirano odtekanje meteornih voda;
• poskrbite, da bodo strešni žlebovi očiščeni;
• umaknite premično premoženje iz prostorov, ki jih lahko zalije voda. To so predvsem kletni prostori ter prostori blizu odtočnih jaškov, iz katerih lahko vdrejo meteorne ali kanalizacijske vode;
• če živite na območju, izpostavljenem zemeljskim plazovom, bodite pozorni na morebitno trganje zemeljskih plazov.
• okoli stavbe oklestite drevesa, ki bi lahko predstavljala potencialno grožnjo, če bi zaradi vetroloma padla. Večja ali suha drevesa neposredno ob stavbi odstranite;
• pospravite orodje, kolesa stole, pripomočke za žar, igrače in vse druge stvari, ki bi lahko bile nevarne, če bi jih veter nosil naokrog. Kovinske predmete in orodje shranjujte v zaprtem prostoru;
• s teras, balkonov in vrtov odstranite vse lahke in lomljive predmete;
• cvetlične lončke in korita pritrdite ali umaknite v zaprt oziroma manj izpostavljen prostor;
• zaprite vsa okna in vrata; če imate rolete, žaluzije ali polkna, jih prav tako zaprite. Tako veter ne bo vdrl v stavbo, obenem pa bo preprečena škoda na okenskih steklih zaradi morebitne toče;
• iz vtičnic izključite električne naprave (televizor, računalnik in druge naprave) oziroma uporabljajte prenapetostno zaščito. Če naprav ne morete izključiti, jih ugasnite;
• redno vzdržujte električno napeljavo;
• če ob udaru strele zagori, ustrezno ukrepajte
• poskrbite, da bo streha, ki je med najbolj ranljivimi deli stavbe, vzdržala močan veter in točo. Priporočamo, da zamenjate staro betonsko ali salonitno strešno kritino s kritino, odpornejšo proti toči in močnemu vetru;
• priskrbite si zaščitno folijo, s katero boste lahko takoj zaščitili prostore pred vdorom padavinske vode in toče, če bi med neurjem prišlo do poškodb strehe.
Zaščita vrta
• sadovnjake, vinograde ali vrt zaščitite s protitočnimi mrežami, koprenami ali drugimi začasnimi zaščitnimi sredstvi. Zavedajte se, da koprena ali druga začasna zaščitna sredstva ne zagotavljajo popolne zaščite pred točo, lahko jih tudi odnese veter;
• če cvetličnih lončkov in korit ne morete umakniti z balkona ali terase, zaščitite balkonske rastline s kopreno ali drugimi začasnimi zaščitnimi sredstvi.
Zaščita vozil
• če imate možnost, vozilo parkirajte v garažo ali drug zaprt prostor (npr. javno garažo);
• vozilo lahko pred morebitno točo prekrijete tudi z namenskim prekrivalom ali začasnim pregrinjalom (npr. odejo, rjuho). Najprej prekrijte strešno okno, prednje in zadnje steklo, vzvratna ogledala ter žaromete, nato poskrbite za streho, pokrov motorja in prtljažnika;
• če vozilo parkirate pod drevesom, ga boste mogoče obvarovali pred točo, tvegate pa morebitne poškodbe zaradi vetroloma;
• če imate garažo v bližini vodotoka oziroma, če vozilo navadno parkirate ob vodotoku, v kletni ali podzemni garaži, je bolje, če ga prestavite na varnejši prostor.
Na cesti
• prilagodite vožnjo razmeram na cesti;
• bodite pozorni na morebitne večje količine vode in naplavin na cestišču, na možnost, da se na cestišče utrga zemeljski plaz ali kamenje ali da je cestišče zaradi tega celo poškodovano;
• če vas med vožnjo preseneti toča, ne ustavljajte vozila pod nadvozi, mostovi in v predorih. Če ste na avtocesti, zapeljite na najbližje počivališče ali parkirišče. Ne odpirajte vrat ali stekel, ostanite v vozilu in počakajte, da toča preneha;
• v vozilu ste bolj varni pred udarom strele, kot na prostem.