Ministrstvo za infrastrukturo je 12.10. 2015 objavilo Javni razpis za sofinanciranje operacij Celostne prometne strategije (CPS) v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, ki se nanaša na prednostno os Trajnostna raba in proizvodnja energije in pametna omrežja, prednostno naložbo Spodbujanje nizkoogljičnih strategij za vse vrste območij, zlasti za urbana območja, vključno s spodbujanjem trajnostne multimodalne urbane mobilnosti in ustreznimi omilitvenimi prilagoditvenimi ukrepi, pri tem pa izpostavlja specifični cilj, ki je Razvoj urbane mobilnosti za izboljšanje kakovosti zraka v mestih.
Pri tem Celostna prometna strategija predstavlja ključno orodje novega pristopa k načrtovanju prometa in vsebuje zaporedje naslednjih ukrepov, s katerimi bo občina uresničevala zastavljene strateške cilje in posledično vzpostavljala višjo kakovost bivanja. Glavni namen CPS predstavlja strateški pristop k trajnostnemu načrtovanju prometa na ravni občine ter s tem povezan doprinos k dvigu kakovosti življenja v občini ter uresničitvi njenih ključnih razvojnih potencialov. CPS temelji na usklajevanju konceptov gospodarskega razvoja, socialne pravičnosti in kakovosti okolja. Predstavlja pristop, ki preseže raven različnih sektorjev na ravni občine in temelji na čezsektorskem sodelovanju, hkrati pa spodbuja vključevanje različnih skupin deležnikov v pripravljalni proces. Za uspešno čezsektorsko sodelovanje je potrebna politična podpora pripravi in izvajanju CPS. Za uspešno participacijo deležnikov, v prvi vrsti prebivalcev občine, pa je potrebna komunikacija, ki temelji na zaupanju in transparentnosti. Prav temu pa je namenjena Komunikacijska strategija, saj je eden od pogojev za uspešno izvajanje CPS legitimnost ciljev in ukrepov strategije med deležniki oziroma javnostmi.
Pomembno je poudariti, da sta izdelan CPS ter potrjen akcijski načrt za njegovo izvedbo osnova za pridobivanje evropskih nepovratnih sredstev, ki bodo v okviru nadaljnjih razpisov namenjena ukrepom na področju trajnostne mobilnosti. Sofinancirani bodo projekti, ki bodo prispevali k razvoju urbane mobilnosti in s tem k izboljšanju kakovosti zraka ter k boljši povezanosti urbanih območij z njihovim zaledjem, zmanjšanju prometnih zastojev, izboljšanju kakovosti življenjskega prostora in povečanju prometne varnosti. Pri oblikovanju in načrtovanju CPS je določen poudarek namenjen t.i. mehkim ukrepom, ki ne vključujejo gradnje in na vključujoč in legitimen način doprinesejo k spreminjanju navad ljudi in izboljšanju javnih prostorov. Infrastrukturne rešitve so predvidene le v primerih, ko z mehkimi ukrepi težav ne moremo rešiti. Prav zaradi poudarka na mehkih ukrepih, katerih uspešnost temelji na posvojitvi oziroma celo sooblikovanju s strani prebivalcev in ostalih deležnikov, je informiranje javnosti ter posvetovanje, sodelovanje in sooblikovanje z javnostjo ključnega pomena.
Pri CPS gre za nov pristop k načrtovanju prometa, katerega bistvene značilnosti Povzemamo smernice za pripravo CPS. so:
– Infrastrukturni ukrepi so le eni izmed možnih pristopov k načrtovanju prometa.
– Strateško in ciljno načrtovanje.
– Odločanje je participativno in transparentno.
– Osrednji cilj je dostopnost in kakovost bivanja.
– Osredotočenost na človeka.
– Stroškovno učinkovito načrtovanje.
– Upravljanje prometnega povpraševanja.
– Osredotočenost na učinkovite in postopno vpeljane izboljšave.
– Interdisciplinarnost in vključevanje sektorjev za zdravje, okolje in prostor.
– Strateško presojanje skladnosti projektnih možnosti in zastavljenih ciljev.
Med cilje CPS uvrščamo vzpostavitev trajnostnega prometnega sistema tako, da se zagotovi dostopnost delovnih mest in storitev za vse, izboljša prometna varnost, zmanjša onesnaževanje, emisije toplogrednih plinov in poraba energije, poveča učinkovitost in zmanjša stroške potniškega in tovornega prevoza ter izboljša privlačnost in kakovost okolja. Celostno urejen promet ne pomeni zgolj bolje izkoriščene prometne infrastrukture, nižjih stroškov za mobilnost, manjših zastojev, bolj učinkovitih naložb, večjega zadovoljstva in manjšega onesnaženja. Prinaša objektivno merljivo izboljšanje kakovosti bivanja prebivalcev in povečanje možnosti lokalnih skupnosti za uspešen razvoj. Proces spreminjanja načina dela in drugačen pristop k reševanju prometnih izzivov sta bistvena za spremembe tako na ravni urejenosti občine, ki bo postala prijazna pešcem in kolesarjem, kot na ravni spreminjanja potovalnih navad občanov, ki bodo na račun manjše uporabe avtomobilov prispevali k večjemu deležu trajnostnih oblik mobilnosti. Hkrati zaradi poudarjenega procesa vključevanja javnosti pri (so)oblikovanju CPS doprinese k razvoju vloge javnosti v procesih upravljanja na ravni občine. Vzpostavljena komunikacijska platforma med določevalci in javnostmi se lahko uporablja tudi v bodoče za iskanje legitimnih rešitev za raznovrstne izzive občine.
Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz kohezijskega sklada