Na območju logaške občine srečamo prostoživeče živali, ki so značilne za večino ozemlja Slovenije; na območjih varstvenih režimov pa je moč zaslediti tudi določene ogrožene vrste in endemite.V okolici Hotedršice je nekaj nadvse zanimivih lokacij z zelo zanimivo hidrološko, geomorfološko in botanično naravno dediščino. Med najpomembnejše sodita Žejna in Zelena dolina z nizkimi barji in močvirnimi travniki, ki so biotop nekaterih redkih rastlin, kot so mesojede dolgolistna rosika (Drosera anglica), okroglolistna rosika (Drosera rotundifolia) in navadna mastnica (Pinguicula vulgaris).
Vodna favna je bogata, saj tu živijo divje race, kačji pastirji, raki koščaki in urhi.Velike površine gozdov v okolici Hotedršice zagotavljajo ugodne življenjske pogoje za srnjad in jelenjad, medvede, divje prašiče, rise, divje mačke in lisice. Med drevesnimi vrstami so najpogostejše: jelka, bukev, smreka, gorski javor, veliki jesen, gorski brest in beli gaber.
Med pomembnejše rastlinstvo Planinskega polja sodijo rušnata mastnica, zdravilna strašnica, veliki trpotec, kačji jezik, močvirski svišč, usnjati silj in rosika. Tu je edino slovensko rastišče ogrožene travniške morske čebulice (Scilla litardierei), ki je večletna rastlina s svetlo modro obarvanimi cvetnimi listi. Zaradi omenjenih rastlin je celotno rastišče zavarovano in velja za neprecenljivo botanično naravno vrednoto.
Najbolj razširjeni drevesni vrsti v okoliških gozdovih sta smreka in jelka, dopolnjujejo ju listavci, predvsem bukev.
Med gozdnimi živalskimi vrstami prevladujeta srnjad in jelenjad. Gozdovi v zaledju Planinskega polja pa so tudi življenjski prostor rjavega medveda in risa.
Na polju najdemo 78 različnih vrst metuljev, med katerimi so tudi ogroženi strašničin modrin, petelinček in grintavčev pisanček.
Planinsko polje s svojo pestro mozaično pokrajino poplavnih travnikov, grmišč in dreves ponuja ugodne pogoje za gnezdenje številnim pticam. Med najpomembnejše sodijo kosec, kozica, poljski škrjanec, repaljščica ter rjava in pisana penica.
Polje je tudi odlično počivališče za ptice selivke, kot so bela in črna štorklja, siva in velika bela čaplja ter številne race in pobrežniki, npr., vodomci, ki po poplavljenih plitvinah najdejo obilico hrane. Občasno se na Planinskem polju zadržuje tudi orel belorepec.
Zaradi kosca, ki je ogrožen že po vsem svetu, je Planinsko polje pridobilo oznako mednarodno pomembnega območja za ptice IBA (Important Bird Areas). Na področju Zaplane in Medvedjega Brda je med drugim domovanje malega podkovnjaka (Rhinolophus hipposideros), medtem ko v ilirsko hrastovih belogabrovih gozdovih in ilirsko bukovih gozdovih Menišije in njenem podzemlju srečamo naslednje rastlinske in živalske vrste: kranjski jeglič (Primula carniolica), koščični škratec (Coenagrion ornatum), drobnovratnik (Leptodirus hochenwarti), (Buxbaumia viridis), navadni ris (Lynx lynx), rjavi medved (Ursus arctos), volk (Canis lupus), mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros), hribski urh (Bombina variegata), veliki pupek (Triturus carnifex), navadni koščak (Austropotamobius torrentium), bukov kozliček (Morimus funereus) in ozki vretenec (Vertigo angustior).Nedvomno pa nad vsemi gozdnimi prebivalci preko šeg in navad dominira polh.
One Comment
Comments are closed.