Uničevanje spomenikov, klopi, igral na otroških igriščih, dreves in parkov, skrunitev grobov, razbijanje veliko okrasnih plošč na zidovih, stekel in uličnih svetilk, pisanje po zidovih, prevračanje smetnjakov, uničevanje prometnih in drugih znakov, parkiranih avtomobilov, metanje kamnov na mimovozeča vozila, v okna vlakov, nastavljanje skal na železniške proge ipd. so postali nekako del našega vsakdana, vendar nikakor ne del, s katerim bi se lahko kar tako sprijaznili, saj vandalizem poleg neposrednih posledic v okolju zapušča tudi motnje v družbenih odnosih ter lahko vodi v brezbrižnost, strah in razkroj.

Vandalizem sam po sebi kliče vandalizem. V mnogih deželah je postal veliko zlo mestnega, pa tudi vaškega življenja. Takšno stanje je včasih posledica prikritih napetosti v družbi oziroma odsev splošnega družbenega stanja in težav. V isti sapi, ko se pritožujemo nad ravnanjem vandalov, pozabljamo na pivsko kulturo v Sloveniji, saj pri nas gostom strežejo tudi potem, ko že pijano visijo za šankom. Strežno osebje bi moralo prepoznati vinjenega gosta in ga nato znati prepričati, naj preneha s popivanjem.

Mnogi se sami ali združeni v skupine napadalno vedejo do svoje okolice, najpogosteje v skladu s pravili tolp, zaradi osebne neuspešnosti, značajskih napak ali slabe vzgoje. Na vandalizem vpliva razbito in zanemarjeno okolje, kjer se ljudje kaj hitro lahko počutijo ogrožene.

Posledice vandalizma nosimo vsi. Razbite svetilke ne kazijo le okolja, ampak tudi otežujejo gibanje ponoči in ne zagotavljajo občutka varnosti, premaknjeni, poškodovani ali odstranjeni prometni znaki povzročajo nevarnost za vse udeležence v prometu, skale na železniški progi, razbita okna vlakov, goreče zavese in sedeži vagonov lahko povzročajo nevarnost za vse potnike in kažejo, da vzgoja naših šolarjev ni najboljša, uničeni spomeniki pomenijo neposreden napad na kulturne dobrine nekega naroda in ne prizadevajo le nas, ampak tudi naše potomce, poškodovana igrala na otroških igriščih so nevarna za vaše otroke in preprečujejo njihovo sprostitev, uničene cvetne gredice in polomljene drevesne veje, klopi, vržene v jezera, kazijo naše okolje in zato škodijo vsem, vaši otroci se lahko poškodujejo z razbito steklovino ali uporabljeno injekcijsko iglo, ki jo je prejšnji večer odvrgla skupina mladostnikov, ki se redno zbira na igriščih ob vrtcih.

Turizma ne ogroža samo kriminaliteta, med različnimi viri ogrožanja so na prvem mestu vandalizmi. Vandalizem je lahko tudi kaznivo dejanje, predvsem pa škodljivo vpliva na vsakdanje življenje, medsebojne odnose, ruši občutek varnosti in dobro počutje v okolju.

Kazenski zakonik Republike Slovenije kaznivega dejanja “vandalizem” ne definira kot posebno kaznivo dejanje, ampak se ga kot nesprejemljivo obliko ravnanja v družbi lahko obravnava kot prekršek ali kaznivo dejanje glede na namen izvršitve dejanja ter posledico oz. posledice tega dejanja. Tako se vandalizem v Sloveniji obravnava in sankcionira skozi prizmo kaznivih dejanj zoper premoženje (npr. poškodovanje ali uničenje stvari, ki so posebnega ali zgodovinskega pomena, ali naravne znamenitosti, poškodovanje tuje stvari itd.), kaznivih dejanj zoper javni red in mir (npr. skrunitev grobov), kaznivih dejanj zoper splošno varnost ljudi in premoženje (npr. poškodovanje ali uničenje javnih naprav) itd.

Vsega pa ne moremo odpraviti s kaznijo. Kazen je izhod, s katero preprečujemo nevarno ravnanje, dolgoročna rešitev pa je ustvarjanje takšnih razmer, da vandalizma ne bo več. Treba je odkriti vzroke takšnega ravnanja in jih odpraviti. Poskrbimo za to v svojem okolju, posvetimo se otrokom in mladini, omogočimo jim ustvarjalno sproščanje napetosti, načrtno lepšanje praznih in pustih betonskih zidov. Resda se proti vandalizmu ni vedno lahko boriti, vendar je vredno poskusiti. Ob vandalskih dejanjih nikoli ne ostanite brezbrižni, češ saj to ni moje, to se me ne tiče in podobno.

· Če opazite, da se nekdo vandalsko obnaša, ga skušajte opozoriti, naj tega ne počne.
· Če presodite, da vašega poziva ne bodo upoštevali, pokličite policijo.

Varnostni sosvet občine Logatec