Reka Unica

V porečje Ljubljanice so vtkane vode slovenskih znamenitosti, kot so na primer presihajoče Cerkniško jezero, Rakov Škocjan, slavna Postojnska jama, številni izviri pri Vrhniki in seveda Planinsko polje. Na Planinskem polju se Ljubljanica imenuje Unica.

To je eno izmed sedmerih imen kraške ponikalnice, ki je še pred ledenimi dobami tekla po površini, nato pa si je postopoma utrla podzemsko pot v apnenčastih kamninah. Njena voda izginja v številnih ponorih. Pri nizkem vodostaju ponikne že pred vasjo Laze, pri višjem pa se razlije iz struge po meandrih proti severnemu robu polja, kjer so največji ponori Pod stenami.

Ko pretok Unice v južnem delu polja preseže 60 m3/s, ponori ne zmorejo požirati vse vode, zato ta prestopi bregove in se razlije po polju. Takrat se polje spremeni v jezero, iz katerega molijo le vrhovi dreves. Poplave so najpogostejše jeseni in trajajo povprečno mesec in pol leta. Njihov obseg je lahko zelo različen. Ob manjših poplavah voda zalije okrog 2 km2, ob največjih pa tudi do 11 km2 ozemlja. Izjemno visoki poplavi sta bili leta 1820 in 1923. Tedaj se je Jakovški hrib spremenil v otok, saj je voda zalila vse poti, ki vodijo nanj. Reka Unica je ena izmed najbolj priljubljenih evropskih voda za športni ribolov na lipana, v njej pa živijo tudi druge vrste rib: ščuke, potočne postrvi in krapi.

V bližini sta »Putikovi štirni« - požiralnika, zaščitena z mrežo, ki preprečuje, da bi se zamašila s plavjem, ki ga prinaša voda. Štirni sta dobili ime po Čehu Viljemu Putiku, vodji hidromelioracijskih del na Planinskem polju.

Še več:

Ko priteče reka Unica iz globokih podzemnih rovov, se odpravi na 18 km dolgo pot po Planinskem polju, nato pa na severovzhodni strani spet izgine v podzemlje. Pot Unice po polju je trikrat daljša od dolžine polja, zaradi majhnega strmca pri prečkanju polja je še posebej izrazita vijugavost toka, razpoznavni znak reke pa so številni meandri. Minimalni dotok vode na polje je okrog 1,5 m³/s, srednji 23 m³/s, maksimalni je ocenjen na 100-120 m³/s, ponori pa lahko odvajajo le okrog 60 m³/s. Poplave trajajo do 2 meseca na leto, voda naraste ponekod do 10 m, količina poplavne vode pa je okrog 40 milijonov m³.

V strugi voda teče le do prvih požiralnikov pod Ivanjim selom, kjer doseže jurske apnence. Že na jugovzhodnem robu polja prične v krednih apnencih izgubljati vodo v številnih ponorih. Tako si proti severu sledijo: Mrčonovi ključi, Milavčevi ključi, Žrnki, Ribce, Dolenje Loke in že pod Lazami Laška žaga. Pri nizki vodi ponikne Unica že pred Lazami, kadar pa je veliko vode se razlije po meandrih proti severnemu robu polja. Pridruži se ji še nekaj manjših izvirov izpod Planinske gore, pod Grčarevcem pa pritok Hotenjka. Če večja voda prelije požiralnike pri Laški žagi, potem prečka Unica vse polje med Lazami in Lipljami na drugi strani, spremlja zahodno obrobje polja med Lipljami in Podgoro in se šele nato usmeri proti ponorom ob južnem vznožju Lanskega vrha ter ob severnem robu polja v Babnem dolu, kjer izginja pod strmimi skalnimi stenami ter v ponorih Škofji Lom. Na severnem robu polja, kjer Unica preide z dolomita na močno prepustne kredne apnence, se nahaja ogromno večjih in manjših ponorov, med njimi zelo znana Pod Stenami, dva umetno razširjena in poglobljena vodnjaka, katavotrona, ki naj bi služila k hitrejšemu odtekanju poplavne vode s polja. Na tako imenovane Putickove štirne, ki jih je v prvih melioracijah, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja izvedel Putick, spominja tudi vklesan napis v steni nad požiralnikoma. Putick je umetna ponora imenoval po tedanjem predsedniku deželne vlade, baronu Anderju Winklerju. Ponora, razširjena v vodnjakom podobne umetne jaške, danes veljata za tehnični spomenik in še vedno po sto letih omogočata pretok vode skozi požiralnike.

Lokacija: Planina – Laze - Grčarevec