Na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja je zato svetnica na Občini Logatec pridobila fotokopijo pogodbe o sofinanciranju TDL. Omenjena pogodba je bila sklenjena dne, 24. 12. 2012, torej na isti dan, ko so bila društvu že nakazana sredstva. V pogodbi je navedeno, da se sklepa pogodba na podlagi 35. člena Zakona o društvih in 215. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS. TDL je samo tri dni pred podpisom pogodbe na Ministrstvu za gospodarstvo vložilo vlogo za podaljšanje statusa društva, ki deluje v javnem interesu. Na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, si je svetnica na Ministrstvu za gospodarstvo pridobila določene dokumente iz katerih izhaja, da TDL na dan, 24. 12. 2012, ko je podpisalo pogodbo in prejelo sredstva od Občine, ni imelo statusa delovanja v javnem interesu, njihova vloga za podaljšanje statusa društva, ki deluje v javnem intersu, pa je bila s Sklepom Ministrstva dne, 23. 1. 2013, zavrnjena. Ker se pogodba sklicuje oz. je v pogodbi navedeno, da je sklenjena na podlagi 35. člena Zakona o društvih je svetnica prebrala, kaj določa ta člen:« Če je društvu s posebnim zakonom ali na podlagi posebnega zakona, zaradi njegove splošno koristne dejavnosti, priznan poseben status ali je določeno, da je njegova dejavnost humanitarne narave, ali mu zakon na drug način neposredno ureja opravljanje in financiranje dejavnosti, ki je v javnem interesu, se šteje, da je tako društvo društvo v javnem interesu na podlagi tega zakona.«. Svetnica meni, da ni popolnoma nikakršne zakonske podlage, da bi bilo TDL že samo po sebi priznan status društva, ki deluje v javnem interesu, kar je društvo tudi očitno vedelo, saj je na omenjeno Ministrstvo vložilo zahtevo za priznanje statusa društva, ki deluje v javnem interesu, z Občino pa se je vseeno dogovorilo za posel in podpisalo pogodbo za sofinanciranje.

Pogodba se tudi navezuje na 215. člen Pravilnika o postopkih za izvrševaje proračuna RS. Iz tega člena izhaja, da bi Občina lahko sklenila neposredno pogodbo, to je pogodbo brez javnega razpisa za sofinanciranje projektov ali programov, ki so v javnem interesu Občine, le z društvom, ki ima status društva, ki deluje v javnem interesu, nikakor pa ne s TDL, ki takšnega statusa nima. Svetnica meni, da so bila občinska sredstva v višini 14.000 EUR nakazana TDL na podlagi nezakonite pogodbe. Iz dokumentov, ki jih je svetnica pridobila, izhaja, da so bila občinska sredstva društvu nakazana v naprej, »na lepe oči«, pri čemer lahko Občina le upa, da bo društvo sredstva res porabilo za ustanovitev in delovanje TIC-a. Očitno so bila sredstva nakazana brez zahtevkov društva za izplačilo, brez predložitve dokazil o opravljenem delu ter ustreznih odredb pristojnih občinskih uslužbencev za izvršitev plačila, na podlagi katerega bi finančna služba Občine izvedla nakazilo sredstev na račun TDL. Svetnici se zdi zanimivo tudi dejstvo, da je predsednik TDL, gospod Matjaž Kurent, hkrati tudi občinski svetnik SDS-a; vladajoče občinske koalicije iz katere izhaja tudi podžupanja, pa tudi gospod župan je kandidiral kot član SDS-a. Svetnica dvomi o upravičenost postopka in zakonito porabo občinskih sredstev, zato bo Nadzornemu odboru Občine Logatec podala pisni predlog za razširitev programa nadzora za leto 2013 – s predlogom za prednostno obravnavo opisane zadeve.

Svetnica pove, da se drugi del odgovora Občine navezuje na njeno pripombo, da TDL ni podalo poročila o izvršitvi programa za leto 2012 na področju turizma v občini Logatec. Prisotne je spomnila, da je Matjaž Kurent v tem mandatu Občinskega sveta tudi član občinske komisije, ki ocenjuje vloge, s katerimi se društva, ki delujejo na področju turizma, prijavljajo na javne razpise Občine za sofinanciranje turističnih projektov v občini. Svetnica meni, da kot predsednik TDL nikakor ne more biti član te komisije, saj na razpis prijavlja tudi turistično društvo. Gospod Kurent zato ne bi smel sodelovati pri ocenjevanju nobene izmed vlog, saj so v danem primeru konkurenti TDL. Višina sredstev je omejena in je odvisna od števila zbranih točk. Od gospoda Matjaža Kurenta pričakuje, da bo sam odstopil kot član komisije, v kolikor bo letos društvo ponovno kandidiralo za sredstva. V nasprotnem primeru pa zahteva, da gospod župan namesto njega imenuje drugega člana komisije.

Turistično društvo Logatec je na podlagi Pogodbe o sofinanciranju s strani Občine Logatec prejelo sredstva v višini 14.000,00 EUR. Omenjeno društvo je nameravalo dodeljena sredstva porabiti za izvedbo projekta: »Po medvedovih sledeh – Naravna in kulturna dediščina Notranjske« v okviru katerega je predvidena tudi vzpostavitev in delovanje Turistično informacijskega centra v Logatcu (v nadaljevanju:TIC).

Občina Logatec je izrazila javni interes za ustanovitev in obratovanje TIC-a, in na podlagi 215. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (v nadaljevanju: Pravilnik) z omenjenim društvom sklenila neposredno pogodbo o sofinanciranju ustanovitve TIC-a. Na podlagi te pogodbe, je Občina Logatec Turističnemu društvu Logatec nakazala sredstva v višini 14.000 EUR, za ustanovitev in obratovanje TIC-a. Turistično društvo Logatec v času podpisa pogodbe sicer ni imelo statusa društva v javnem interesu (35. člen Zakona o društvih), čeprav je zanj zaprosilo Ministrstvo za gospodarstvo, je pa prej omenjeno društvo z občino podpisalo neposredno Pogodbo o sofinanciranju na podlagi 215. člena Pravilnika, ki določa, da če je projekt izbran za sofinanciranje s prispevkom Skupnosti iz naslova teritorialnega sodelovanja na osnovi mednarodnega razpisa, ki ga izvede organ upravljanja oz. posredniško telo skladno z določili Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006, se sredstva lahko dodelijo neposredno preko pogodbe. Turistično društvo Logatec je kandidiralo za sredstva s strani Evropske unije – partner v projektu: Po medvedovih sledeh – Naravna in kulturna dediščina Notranjske«. Navedeni projekt je bil izbran za sofinanciranje v skladu s 4. odstavkom 215. člena Pravilnika, zato je Občina z društvom sklenila prej omenjeno neposredno pogodbo.

V pogodbi je bil za izvedbo projekta – »Po medvedovih sledeh – Naravna in kulturna dediščina Notranjske« določen tudi časovni rok. Ker Turistično društvo Logatec vseh aktivnosti do pogodbenega roka ne bi moglo izvesti, je društvo pogodbeni znesek na podlagi spremenjenih okoliščin v skladu s pogodbo v celoti vrnilo na račun Občine Logatec.

V zvezi z delom Komisije za ocenjevanje in vrednotenje turističnih projektov v občini Logatec pojasnjujemo, da je bila Komisija seznanjena z določili zakona s področja splošnih upravnih postopkov o izločitvi članov komisije, ki se morajo izločiti:
- če je posamezni član komisije v zadevi, o kateri teče postopek, stranka, soupravičenec oziroma sozavezanec, priča, izvedenec, pooblaščenec ali zakoniti zastopnik stranke;
- če je stranka ali njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec s članom komisije v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njim v zakonski zvezi, ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza prenehala, ali če z njim živi ali je živela v izven-zakonski skupnosti;
- če je član komisije skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik stranke, njenega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca.

Komisija pa je bila seznanjena tudi z določilom 35. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki določa omejitve poslovanja in posledice kršitev med organom ali organizacijo javnega sektorja in subjektom, kjer je funkcionar udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. V primeru, da funkcionar ne spoštuje določb Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ali drugega zakona o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja temu nasprotju in se dosledno ne izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla, nastopijo posledice prepovedi poslovanja, pogodbe ali druge oblike pridobivanja sredstev, ki so v nasprotju z določbami 35. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, pa so nične.   

Prav tako izločanje iz postopka določa tudi Pravilnik o sofinanciranju turističnih projektov v občini Logatec (Logaške novice, št. 12/11), ki v drugem odstavku 4. člena pravi, da član komisije ne sme sodelovati pri opravljanju posameznih dejanj pri zadevah, na katere je kakorkoli poslovno ali osebno vezan.  
 
Ne samo, da je bila komisija za ocenjevanje in vrednotenje turističnih projektov v občini Logatec seznanjena z določbami obeh zakonov, ki določata nujnost izločanja članov iz postopkov in določbami pravilnika, ampak je bil član komisije, Matjaž Kurent, v vseh delih postopkov, ko se je odločalo o projektih Turističnega društva Logatec, naprošen, da se fizično umakne iz prostora, kjer so potekale seje komisij. Matjaž Kurent se je vedno fizično umaknil iz prostora in ni prisostvoval tem delom sej, ko se je odločalo o vlogi  oziroma projektih Turističnega društva Logatec, katerega predsednik sicer je Kurent, a zastopnica društva v primeru vloge, poslane za kandidiranje na javnem razpisu, je druga oseba in ne Matjaž Kurent. O neprisotnosti Kurenta pri obravnavi tem, povezanih s Turističnim društvom Logatec, pričajo tudi zapisniki teh sej.

Sicer pa postopek sofinanciranja turističnih projektov vodi tričlanska komisija, ki jo izmed uslužbencev občinske uprave ter na podlagi predloga upravičencev in predloga stalnega delovnega telesa Občinskega sveta, pristojnega za področje turizma, imenuje direktor občinske uprave. Vsi člani komisije morajo imeti izobrazbo in izkušnje s področja turizma. Matjaž Kurent je bil predlagan s strani Odbora za gospodarstvo, kmetijstvo, turizem in finance kot stalnega delovnega telesa Občinskega sveta, pristojnega za področje turizma.

2. Odgovor na vprašanje g. Borisa ČIČMIRKA – v zvezi z logaškim energetskim managerjem
Vprašanje: Boris ČIČMIRKO: Svetnika zanima, kdo je logaški energetski manager. Lansko leto je bilo zanj v proračunu rezerviranih 10.000 EUR, v letošnjem pa 30.000 EUR. Svetnika zanima, pri katerih projektih je sodeloval v lanskem letu (projekti, ki so zajemali energetsko učinkovitost oz. energetsko varčno rabo energije – toplotno, sončno, eleltrično, svetlobno rabo energije), kolikšen je bil prihranek s pomočjo njegovega delovanja in koliko se to pozna v Občinskem proračunu?

Občina je izpadla iz razpisa za energetsko sanacijo OŠ 8 talcev Logatec in Vrtca Kurirček Logatec. Kljub dobronamernim pripombam opozicije ter posameznih svetnikov, da naj se ogrevanje izvede na lesno bio maso oz. pelete, to ni bilo upoštevano. Svetnik meni, da projekt prav zaradi tega ni bil uspešen na razpisu. V proračunu je kljub temu še vedno ostalo 33.000 EUR namenjenih za prijavo na razpis.

Svetnika zanima, koliko so znašali stroški od priprave do prijave projekta ter  kdo nosi odgovornost, ker je bil denar za pripravo projekta – energetska sanacija vrtca in šole – vržen stran?

Občinski svet Občine Logatec je 26. 5. 2011 sprejel Lokalni energetski koncept Občine Logatec (LEK). Na podlagi sprejetega LEK je župan Občine Logatec, konec leta 2011, izdal sklep, da se Marjetka Treven (zaposlena v občinski upravi) imenuje za energetskega menedžerja. Po sprejemu LEK je kot vodja projekta in energetski menedžer sodelovala pri sledečih investicijah in investicijsko vzdrževalnih delih povezanih z učinkovito rabo energije (URE) in obnovljivimi viri energije (OVE):
• Zdravstveni dom Logatec: zamenjava dotrajanih oken, obnova in toplotna izolacija strehe nad otroškim in šolskim dispanzerjem ter toplotna izolacija fasade tega dela objekta, toplotna izolacija fasade in strehe garaže za reševalna vozila; v okviru investicije se je proučila možnost namestitve sončne elektrarne na streho garaž (problematična je bila obsežna senca dreves iz sosednjega zemljišča in dolga vračilna doba investicije) in namestitev kogeneracije (investitor Adriaplin d.o.o.) v kotlarni objekta.
• V Vrtcu Kurirček – centralna enota se je zamenjalo dotrajana okna v igralnicah; izdelani so projekti za zamenjavo oken in vhodnih vrat na hodnikih, toplotno izolacijo strehe in fasade na celotnem objektu, zamenjavo prezračevalne naprave v kuhinji (z rekuperacijo).
• Pri odprtju enote vrtca v POŠ Laze se je zamenjala strešna kritina in izvedla toplotna izolacija nad toaletnimi prostori v pritličju in nadstropju objekta, proučila se je možnost namestitve sončne elektrarne vendar streha objekta ni orientirana na jug.
• V OŠ Rovte se je zamenjalo dotrajan kotel s kotlom z boljšim izkoristkom, na radiatorjih v učilnicah se je namestilo termostatske ventile.
• V OŠ 8 talcev se je namestilo termostatske ventile na radiatorje, zamenjalo se je še zadnja dotrajana okna v učilnicah, potrebna je le še zamenjava oken v stari telovadnici in na hodnikih, izdelan je projekt za ureditev kurilnice in zamenjavo prezračevalnih naprav v objektu s sodobnejšimi (z rekuperacijo) ter izvedbo toplotno izolirane fasade.
• Dom starejših Logatec nas je kot solastnika objekta obvestil, da predvideva namestitev kogeneracijske enote v kotlarni objekta in opustitev parnega kotla.
• Projekt za Vrtec Kurirček Logatec – Enota Rovte ima predvideno skupno kotlovnico za več sosednjih objektov na lesno biomaso, sprejemnike sončne energije (SSE) na strehi objekta za pripravo sanitarne tople vode, ustrezna okna in toplotno izolirana fasada za novogradnjo nizkoenergijskega objekta.
• V večjem številu občinskih stanovanj se je namestilo termostatske ventile in financiralo dodatno toplotno izolacijo fasad na večstanovanjskih objektih.
• V občini Logatec se obnavlja javna razsvetljava (energijsko potratna svetila se zamenjujejo z energijsko varčnimi).

Prihranki pri rabi energije se bodo pokazali ob koncu obračunskega leta pri posameznih javnih zavodih. V občinskem proračunu se bodo poznali predvsem pri stroških za nakup kurilnega olja in zemeljskega plina za vzgojno izobraževalne objekte. Finančna sredstva iz poračuna so se porabila za pripravo investicijsko tehnične dokumentacije za posamezne investicije in investicijsko vzdrževalna dela.

Obrazložitev razlogov za zavrnitev vloge na Javni razpis »Sofinanciranje operacij za energetsko sanacijo stavb v lasti lokalnih skupnosti« :
Občina Logatec je novembra 2012 na razpis Ministrstva za infrastrukturo in prostor prijavila projekt »Energetska sanacija Osnovne šole 8 talcev in Vrtca Kurirček – centralna enota«. Oba objekta sta v LEK opredeljena kot objekta z največjo specifično rabo energije (preko 200 KWh/m2/a).

Za pripravo vloge je bilo potrebno izdelati sledečo investicijsko tehnično dokumentacijo:
• skladno z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, 60/06 in 54/10), kar pomeni pripravo dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP) in  investicijskega programa (INVP) ter
• izračun finančne vrzeli, izdelan v skladu z Delovnim dokumentom št. 4 Evropske komisije – Navodilom za uporabo metodologije pri izdelavi analize stroškov in koristi; dokumente je izdelalo podjetje Tempus Babnik, d.o.o.:
Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP)  2.500 €
Investicijski program (INVP)      3.700 €
Priprava vloge in izračunov         400 €
• okvirni projektantski popis del s tehnološko shemo in projektantskim predračunom in rekapitulacijo,
• izjave projektantov o ustreznosti rešitve, ki temeljijo na izdelani projektni dokumentaciji skladno z zahtevami zakonodaje.
• razširjeni energetski pregled obravnavanih objektov z gradbeno fiziko, izdelan po Metodologiji izvedbe energetskega pregleda, z dne april 2007, ki ga je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor in ga je izdelalo podjetje Geida, d.o.o.:
Razširjeni energetski pregled      4.200€.
Specificirani so vsi stroški za predmetni javni razpis. 

Investicijsko dokumentacijo je obravnaval občinski svet na izredni seji,  29. 10. 2012 (Sklep o potrditvi DIIP) in na redni seji, 13.12.2012 (Sklep o potrditvi INVP). Pri pripravi projekta so sodelovali izbrani izvajalci, ki so pri razpisovalcu iskali tudi za odločitve o projektu nujne informacije, ki odgovorov ni posredoval oziroma je odgovore z informacijami tekom razpisa spreminjal. Neodzivnost odgovornih služb je izredno otežila odločanje in priprave projekta.

Potem, ko je bilo razčiščeno, kakšni so osnovni pogoji za kandidaturo, je bil izbran predmetni projekt. Objekt osnovne šole skladno s sprejetim občinskim prostorskim načrtom leži na poplavnem območju zato ne bi bilo mogoče urediti podzemnega skladišča za biomaso, za nadzemno skladišče pa ni razpoložljivega prostora. Ker izpuhi pri kurjenju na lesno biomaso obremenjujejo okolje, predmetni objekt pa se nahaja v središču naselja, je bila sprejeta odločitev, da je primernejši energent za to okolje zemeljski plin. Vrtec se že ogreva na zemeljski plin.

Odločitev je temeljila na sledečih predpostavkah:
• prijavljeni projekt potrebuje številne posege tako z vidika obnove naprav kot z vidika dotrajanosti konstrukcije, nekatera dela pa je Občina že izvajala (menjava oken) in jih je mogoče upoštevati kot upravičene stroške,
• prijavljeni projekt doseže minimalno število točk za kandidiranje na razpisu tudi v primeru, da energent ne spada v kategorijo OVE (minimalno število točk je bilo 40, za OVE so merila predvidevala dodatnih 30 točk),
• razpisanih je bilo 52 mio € in več rokov za prijavo vlog, zato smo menili, da ima projekt možnosti na prvem roku, saj v primeru, da skupna višina zaprošenih nepovratnih sredstev v prispelih vlogah ne bi dosegla zneska 52 mio €, merila ne bi bila upoštevana in bi bila sredstva dodeljena vsem vlagateljem; odziv na razpis je bil visoko nad pričakovanji, saj znaša skupna višina zaprošenih nepovratnih sredstev v prispelih vlogah nad 90 mio €.

Trenutno so na portalu razpisovalca objavljeni samo rezultati pregleda ustreznosti vlog s formalnega vidika, kot je razvidno iz opombe v objavi, sledijo pozivi k predložitvi ostale dokumentacije (vsi dokumenti na katerih temelji vsebina vloge). V kolikor prijavitelji v predpisanem roku ne bodo dostavili manjkajoče dokumentacije, jih bo ministrstvo iz razpisa izključilo ter pozvalo naslednje, ki so po merilih za ocenjevanje vlog dosegli zadostno število točk.

Vloga Občine Logatec je bila izdelana v skladu z navodili in zahtevami ter formalno popolna oddana v predpisanem časovnem roku, kar je bilo tudi ugotovljeno v postopku ocenjevanja prispelih vlog. V začetku leta 2013 so bili objavljeni rezultati pregleda popolnosti prispelih vlog. Vloga Občine Logatec je bila zavrnjena, čeprav je presegala prag minimalnega števila 40 točk, z utemeljitvijo nedoseganja zadostnega števila točk po merilih za ocenjevanje, saj so zahtevki oddanih vlog presegli razpoložljiva nepovratna sredstva. V skladu z besedilom razpisa so bila sredstva dodeljena tistim prijaviteljem, ki so dosegli najvišje število točk.

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je 1. 2. 2013 objavilo že nov razpis za sofinanciranje operacij za energetsko sanacijo osnovnih šol, vrtcev in zdravstvenih domov v lasti lokalnih skupnosti.

Občina Logatec je v predpisanem roku z novelirano investicijsko tehnično dokumentacijo podala novo vlogo za pridobitev sredstev sofinanciranja v letu 2014 in 2015. V tem razpisu kot merilo ni obnovljivih virov energije (OVE). Projekt ureditve kotlovnice ni merodajen za sam izbor projekta. Prednost pred nami bodo tudi tokrat imeli slabše vzdrževani in še bolj energijsko potratni objekti.

Za kakršnokoli kandidiranje za evropska sredstva ali druga sredstva sofinanciranja  ter tudi za samo izvedbo investicije ali obsežna investicijsko vzdrževalna dela je potrebno imeti ustrezno pripravljeno investicijsko tehnično dokumentacijo.

3. Odgovor na vprašanje g. Borisa ČIČMIRKA – v zvezi s hišo Plesiše 1, Logatec
Vprašanje: Boris ČIČMIRKO: Svetnik pove, da ima gospod Nartnik hišo na naslovu Plesiše 1 in tam živi že od leta 1997. Gospod Nartnik je hišo zgradil v času, ko Občina še ni sprejela Občinskega prostorskega načrta za ureditev tega dela Logatca. V tistem času je gospod Nartnik plačal 500.000 tolarjev za makadamsko cesto. V času, ko je bil svetnik Boris Čičmirko še predsednik KS Naklo, se je z vodstvom Občine, Komunalnim podjetjem Logatec in tistimi, ki so sodelovali pri projektu kanalizacije na Martinj hribu, usklajevalo in spreminjalo načrt z namenom, da se ga pripravi tako, da ko se bo kanalizacija dejansko gradila, se bo postopalo »po liniji najmanjšega odpora«. To pomeni, da če bo obstajala možnost, se bo načrt na licu mesta spremenil – v kolikor se bodo stranke, sosedje, medsebojno strinjali, se ne bo delalo več črpališč, ampak eno. Ta pobuda je bila na veliko zadovoljstvo vseh sprejeta.

Pri hiši na naslovu Plesiše 1 se je pojavila težava. Gospa Žagarjeva zahteva od njega, (svetnika zanima, od kdaj ima ona to moč), da skoplje, prebije živo skalo v dolžini 53 metrov, da se bo priključil na drugo stran kanalizacije. To je popolnoma nesmiselno in to bo lastnika stalo več kot 10.000 EUR. Gospod Nartnik ima namreč možnost, da se na kanalizacijo priključi na tej strani, kjer stoji hiša – priključitev neposredno na Notranjsko cesto, skupaj s štirimi sosedi, na skupno črpalko.

Svetnik želi, da se zadeva uredi po načelu enakosti, pravičnosti oziroma človečnosti.

Objekt na naslovu Plesiše 1 ne obstaja.

Svetnik, glede na kontekst, najverjetneje govori o objektu na naslovu Pri lesniki 1. Svetnik neupravičeno in nedokazljivo navaja, da uradnik od lastnika zahteva kopanje in priključevanje na drugo stran kanalizacije. Neresnične so tudi navedbe o višini že plačanega prispevka za cesto, ki je znašal 383.790,00 SIT.

V zvezi z obravnavano zadevo je občinska uprava uvedla upravni postopek  odmere komunalnega prispevka po uradni dolžnosti in sicer v mesecu januarju 2012.  V upravni zadevi je  bila izdana odmerna odločba za plačilo komunalnega prispevka – za kanalizacijsko omrežje, dne 7. 2. 2012, na podlagi Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za stanovanjsko naselje Plesišče – levo (Logaške novice, št. 12/11, v nadaljnjem besedilu: Odlok). Odlok opredeljuje obračunska območja za posamezno vrsto komunalne opreme. Zemljišče na katerega se v vprašanju navezuje svetnik, se nahaja v obračunskem območju kanalizacijskega omrežja, zato je upravni organ dolžan odmeriti komunalni prispevek.

V postopku odmere komunalnega prispevka so stranke postopka izkoristile vsa redna pravna sredstva, vložena je bila pritožba ter nato še tožba na Upravno sodišče RS. Upravno sodišče RS je v predmetni zadevi tožbo zavrnilo, med drugim tudi z obrazložitvijo, da v kolikor se ugovori nanašajo na težavnost oziroma gospodarnost dejanske priključitve objekta tožnikov na komunalno opremo, niso predmet postopka za odmero komunalnega prispevka.

Neresnične so navedbe svetnika, da je javni uslužbenec zahteval izvedbo priključka skozi živo skalo v dolžini 53 metrov, saj je občinska uprava v obravnavani zadevi izključno vodila upravni postopek odmere komunalnega prispevka. Javni uslužbenci s statusom uradnika nimajo nikakršnih pristojnosti o odločanju načina izvedbe priključka. Nadzor nad izvedbo priključka, ki je v lasti vsakokratnega lastnika objekta, je v pristojnosti Komunalnega podjetja Logatec, d.o.o., ki je na območju občine Logatec izvajalec gospodarske javne službe. Torej, kako bosta zavezanca izvedla priključek ni stvar upravnega postopka odmere komunalnega prispevka, pač pa stvar priključevanja, ki ga ureja Odlok o odvajanju in čiščenju odpadne vode v občini Logatec  (Logaške novice, št. 10/09, 12/09, 6/12). Ta odlok med drugim določa tudi, da se priključitev objekta na javno kanalizacijo opravi na podlagi pisnega soglasja izvajalca javne službe ob upoštevanju pogojev iz tega odloka po tem, ko so s strani uporabnika poravnane vse obveznosti.

Z namenom jasnega razumevanja pristojnosti in vloge javnih uslužbencev, ki so večkrat napačno razumljene, pa še dodajamo, da javi uslužbenci opravljajo javne naloge, za katere so pooblaščeni. Pri tem vodijo upravne postopke, o katerih na 1. stopnji v primeru lokalne skupnosti odloča direktor občinske uprave, na 2. stopnji pa župan, razen če ima posamezni javni uslužbenec pooblastilo tudi za odločanje.  Javni uslužbenci so dolžni delati znotraj veljavnih predpisov in nimajo nikakršne moči, kot to navaja svetnik v svojem vprašanju.

4. Odgovor na vprašanje g. Zorana MOJŠKERCA – vprašanja v zvezi s Petrolom, projekti za kanalizacijo v okviru Čiste Ljubljanice, predkazenskimi postopki in civilnimi tožbami zoper Občino Logatec
Vprašanje: Zoran MOJŠKERC: Svetnik pove, da se v zadnjem času v logaški javnosti pojavljajo nekatere zavajujoče in neresnične informacije okoli nečednih zadev s katerimi se je Občinski svet soočil v tem mandatu. Ker je treba ljudem zadeve pojasniti ga zanima:

Kaj se dogaja z odškodninskimi tožbami v zadevi Petrol oziroma proti komu so tožbe vložene in v kakšnih zneskih? Ali informacija, da je kazenski pregon v tej zadevi zastaral drži in zakaj je prišlo do tega?

Kdo je izdeloval projekte za kanalizacijo v okviru Čiste Ljubljanice, ki so predvidevali drage keramične cevi in ali so bile narejene kakšne analize s primerjavo cen ostalih materialov oz. kakšne so prednosti predvidenih materialov? Svetnik to vprašanje zastavlja predvsem zato, ker ima občutek, da ta vprašanja v javnost lansirajo tiste politične sile, ki so v preteklosti sprejemale odločitve za tovrstne zadeve, sedaj pa te iste politične sile to zlorabljajo, da oblatijo trenutno vodstvo Občine.

Koliko predkazenskih postopkov poteka v povezavi z Občino, kaj je predmet postopka in ali obstaja kakšna ocena, za koliko je bila Občina pri posamezni zadevi oškodovana?

Koliko civilnih tožbenih zahtevkov je vloženih proti Občini, kdo je tožnik, kaj je predmet tožbenega zahtevka in v kakšnih zneskih se pri posamezni tožbi govori?

V zvezi z zastavljenim vprašanjem pojasnjujemo, da odgovor ne more vsebovati kakršnihkoli osebnih podatkov, ki so varovani z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Ravno tako ne moremo podati nikakršnih podatkov v zvezi z morebitnimi vprašanji, ki se nanašajo na katerikoli kazenski postopek. V RS je z zakonom o kazenskem postopku uzakonjena domneva nedolžnosti, saj velja za nedolžnega, kdor je obdolžen kaznivega dejanja, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. Če občina zve ali je obveščena o kaznivem dejanju, ki se preganja po uradni dolžnosti, ravna skladno s prvim odstavkom 145. člena ZKP ter v predkazenskih postopkih sodeluje z organi pregona, kadar je od njih zaprošena. Odločitev o pregonu je stvar okrožnega državnega tožilca, kadar gre za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti. Po končani izvršilni zadevi upnika Petrol d.d. je Občina Logatec vložila dve odškodninski tožbi, in sicer proti Republiki Sloveniji ter fizični osebi, in sicer zaradi plačila 1.088.422,82 EUR in zaradi plačila 2.159.457,72 EUR. Nadalje Občina Logatec tudi ne razpolaga z nikakršno pravnomočno kazensko sodbo. Glede zadeve »Petrol« dodajamo, da je Občina Logatec v letu 2011 ukrepala skladno z veljavno zakonodajo, o čemer bodo odločali stvarno pristojni organi v RS.

Kot že navedeno Občina Logatec sodeluje z organi pregona, vendar pa zaradi namena in vloge predkazenskega postopka in interesa preiskave, vam konkretnih podatkov ne moremo posredovati.

Občina Logatec je udeležena v različnih sodnih postopkih, in sicer kot upnik v stečajnih postopkih in osebnih stečajih ter postopkih izvršbe na podlagi določb ZIZ, nepravdnih postopkih kot nasprotni udeleženec, ravno tako nastopa Občina Logatec kot tožeča ali tožena stranka v različnih pravdnih postopkih. Iz vprašanja svetnika izhaja zanimanje po pravdnih zadevah, v katerih je Občina Logatec udeležena kot tožena stranka, in sicer gre za pravdne zadeve tožeče stranke skupine fizičnih oseb zaradi 1.218.427,00 EUR v sosporništvu z Republiko Slovenijo zaradi plačila odškodnine iz naslova poplav, tožeče stranke fizične osebe zaradi ugotovitve pravne ničnosti pogodbe o preužitku ter podrejenega tožbenega zahtevka na plačilo denarnega nadomestila pcto. 45.000,00 EUR v sosporništvu z več fizičnimi osebami, tožeče stranke fizične osebe, zaradi plačila 63.475,94 EUR iz naslova upravljanja vlečnice.

V zvezi s projekti v okviru Čiste Ljubljanice pojasnjujemo, da je projektno dokumentacijo za kanalizacijo Kalce - Gorenji Logatec v sklopu Čiste Ljubljanice, ki predvideva uporabo keramičnih cevi, izdelal AquaData Niko Antončič s.p., Tovarniška 16, Logatec. Izdelavo projektne dokumentacije za navedeni kanalizacijski sistem je naročilo Komunalno podjetje Logatec d.o.o. na podlagi pogodbe o vodenju investicije sklenjene z Občino Logatec.

Občina Logatec pri izvedbi sanitarne kanalizacije »Povezava Kalce-Gornji Logatec« in  sanitarna kanalizacija »Kalce«, podpira projektno rešitev uporabe kameninastih (keramičnih) cevi ustrezne dimenzije.
Pri sanitarni kanalizaciji povezava Kalce-Gornji Logatec  je sanitarni kanal iz cevi DN 250 dolg 1199,20 m in kanal iz cevi DN 200 dolg  91,00m.
Pri sanitarni kanalizaciji Kalce, pa je sanitarni kanal iz cevi DN 250 dolg 853,00 m in kanal iz cevi DN 200 dolg 1424,00 m.
Iz ponudb prispelih na javna naročila s katerimi razpolaga občina Logatec je razvidno, da je dobava cevi DN 250 iz keramike višja za 17% od dobave PVC cevi enake dimenzije.
Pri dobavi cevi DN 200 pa je cena za keramiko višja za 25% od PVC cevi.
Ker je trajnost keramičnih cevi praktično 2x večja od ostalih materialov, in ker cena dobave in polaganja keramičnih cevi predstavlja majhen delež od celotne vrednosti investicije (izkopi, zasipi, vzpostavitev v prvotno stanje, asfaltacija), je odločitev Občine Logatec povsem racionalna. Občina se je odločila za kakovostnejšo in trajnejšo rešitev.
V podkrepitev pravilne odločitve občine, so pridobljene dobre izkušnje pri gradnji sanitarne kanalizacije Rovte ki je v celoti iz keramičnih cevi v dolžini 5.200,00 m.
Dosedanja manjša uporaba kameninastih cevi pa je po našem mnenju predvsem v nepoznavanju keramičnih cevi, v močnih lobijih proizvajalcev PVC cevi  in iz ostalih materialov in neupravičenem izogibanju izvajalcev del pred polaganjem keramike. Cena dobave keramičnih cevi pa se je v zadnjih letih znižala. 

5. Odgovor na vprašanje g. Mirana OBREZE – v zvezi z sofinanciranjem društev
Vprašanje: Miran OBREZA: Svetnik se je navezal na odgovor, ki ga je pripravila Občinska uprava svetnici Aniti KERMAVNAR v zadevi – sofinanciranje turističnih programov (vprašanje iz 18. redne seje Občinskega sveta Občine Logatec). Svetnik pove, da je iz odgovora razvidno, da so bila s Sklepom župana prerazporejena sredstva iz splošne proračunske rezervacije na postavko za sofinanciranje programa turističnih društev - to so tista sredstva na katera je turistično društvo kandidiralo.

Odgovor se nadaljuje z navedbo, da tako kot v prej omnenjenem primeru je Občina Logatec ravnala tudi v primerih športnih društev, katerim je izdala anekse k pogodbam. Tovrstne anekse so prejela društva, ki so nepravočasno oddala poročila.

Svetnik je prepričan, da je to ravnanje v nasprotju z Zakonom o javnih financah, in sicer v nasprotju z 42. členom, ki v drugem odstavku govori:« Sredstva splošne proračunske rezervacije se porabljajo za nepredvidene namene za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva ali za namene za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati.«

Svetnika zanima, katera so tista društva, ki so z aneksom prejela sredstva za sofinanciranje in kakšna je ta višina sredstev?

Sredstva za sofinanciranje so z ankesi k osnovni pogodbi prejela športna društva, ki so se prijavila na Razpis za sofinancoiranje programov športa v letu 2012, in sicer sredstva, ki so jim skladno z odločbami o sofinaciranju pripadala. 42. člen Zakona o javnih financah pri teh ankesih ni vplival na sklenitev aneksa, saj je sredstva splošne proračunske rezervacije niso uporabila, ker ni bilo potrebe in osnove.

Skladno s pogodbami o sofinanciranju programov športa za leto 2012, je v 6. odstavku 5. člena pogodb, bil določen rok za oddajo vseh poročil iz prvega, sedmega in devetega odstavka, in sicer 15. oktober 2012. Glede na zgodnji datum in na nepazljivost izvajalcev programov športa, je nekaj le-teh oddalo vloge preko tega datuma.

Po pregledu vlog je bilo ugotovljeno sicer, da je vsebina poročlil skladna s pogodbo razen v datumu prispetja. Po pogovorih z Športno zvezo Logatec, smo se v občinksi upravi odločili, da za ta društva, ki so prekoračila rok za oddajo poročil, podaljšamo ta rok. Skladno z 9. členom pogodb je bilo možno vnesti spremembe ali dopolnitve k osnovni pogodbi, kar smo tudi storili z namenom, da bi lahko društva koristila oz. počrpala upravičena sredstva, ki so jim bila dodeljena v postopku vrednotenja oz. ob zaključku upravnega postopka ob izdaji ustrezne odločbe.

Društva so praktično prejela samo sredstva do katerih so bila sicer upravičena, nič dodatnih sredstev, le tista, ki naj bi jim pripadala.

Ker gre za informacijo javnega značaja vam v nadaljevanju posredujemo s katerimi društvi je bil sklenjen aneks k financiranju:
- TENIŠKI KLUB LOGATEC, Tržaška cesta 91, 1370 Logatec
- PODROČNO ZDRUŽENJE UČITELJEV IN TRENERJEV SMUČANJA LOGATEC, Tržaška 67, 1370 Logatec
- JAMARSKO DRUŠTVO LOGATEC, Notranjska cesta 14, 1370 Logatec
- ŠPORTNO KINOLOŠKO DRUŠTVO LOGATEC, Tržaška cesta 148, 1370 Logatec
- TEKAŠKI SMUČARSKI KLUB LOGATEC, Tržaška cesta 105, 1370 Logatec
- ODBOJKARSKI KLUB LOGATEC, Cankarjeva cesta 8, 1370 Logatec
- LOKOSTRELSKO DRUŠTVO LOGATEC, Partizanska ulica 6, 1370 Logate
- ŠPORTNA ZVEZA LOGATEC, Notranjska cesta 14, 1370 Logatec
- ŠPORTNO DRUŠTVO KOVK ROVTE, Rovte 89A, 1373 Rovte.

Z gornjimi društvi smo sporazumno podpisali aneks k osnovni pogodbi o sofinanciranju programov športa za leto 2012, ki je spreminjal rok za oddajo poročil na 15. december 2012.

Tak poseg v pogodbo je mogoč, saj roke samostojno določa financer in jih izvajalec s podpisom pogodbe ali aneksa sprejme kot del svojih obveznosti. Pri tem nismo imeli ovir v zakonodaji in smo se iz dobronamernih razlogov odločili pomagat tem društvom, ki so pomembni za logaški športni spekter in so ta sredstva, v času pomanjkanja, nujno potrebovala. 

Druga društva so bodisi že koristila vsa sredstva ali pa jih sploh niso oz. niso posredovala poročil.

6. Odgovor na vprašanje ga. Eve ČERNIGOJ
Vprašanje: Eva ČERNIGOJ: Svetnica pove, da se je nanjo obrnilo nekaj občanov, in sicer v povezavi z  anketo, ki se izvaja po logaških gospodinjstvih. Svetnico zanima, ali je Občina Logatec naročnik te ankete?

Občina Logatec ni bila naročnik te ankete.

Občinski svet Občine Logatec je na svoji 11. redni seji, dne 26.1.2012, sprejel Proračun Občine Logatec za leto 2012. V proračunu je Občina Logatec, v okviru proračunske postavke 14004 – Sofinanciranje programa turističnih društev, namenila področju turizma 30.000 EUR, in sicer: na kontu 4120 – Tekoči transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 16.000 EUR in na kontu 4029 – Drugi operativni odhodki v višini 14.000 EUR.
Sredstva v višini 16.000 EUR so bila, na podlagi Pravilnika o dodeljevanju sredstev za sofinanciranje turističnih projektov v občini Logatec, namenjena izvedbi javnega razpisa za področje turizma.
Sredstva v višini 14.000 EUR pa so bila namenjena ustanovitvi Turistično informacijskega centra (v nadaljevanju: TIC) v občini Logatec.
Turistično društvo Logatec se je s projektom ustanovitve TIC-a prijavilo na razpis za evropska sredstva, in pridobilo mesto projektega partnerja 1, kar je navedeno v Pogodbi o sofinanciranju izvajanja lokalne razvojne strategije po načelih pristopa Leader v NIP I 2012, in sicer s projektom: Po medvedovih sledeh – Naravna in kulturna dediščina Notranjske.
Občina Logatec je izrazila javni interes za ustanovitev TIC-a, in na podlagi 215. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije z omenjenim društvom sklenila neposredno pogodbo o sofinanciranju ustanovitve TIC-a. Na podlagi te pogodbe, je Občina Logatec Turističnemu društvu Logatec nakazala t.i. sofinancerska sredstva v višini 14.000 EUR.

Turistično društvo Logatec se je, v letu 2012, s svojimi projekti prijavilo tudi na javni razpis za sofinanciranje turističnih projektov v občini Logatec. Na podlagi tega razpisa je z Občino Logatec sklenilo pogodbo o sofinanciranju projektov. Iz pogodbe izhajajoče projekte je pravočasno in kvalitetno realiziralo, zaradi objektivnih razlogov pa nepravočasno oddalo poročilo. Na podlagi opisanega je, Občina Logatec s tem društvom sklenila Aneks k pogodbi o sofinanciranju št. 322-8/2012-3. Na podlagi aneksa k pogodbi, so bila v proračunu, dodatno, s sklepom župana, prerazporejena sredstva iz splošne proračunske rezervacije na postavko 14004 – Sofinanciranje programa turističnih društev, kotno 4120 v višini 1.316,19 EUR. Ta so bila, na podlagi dokazil, nakazana Turističnemu društvu Logatec.
Tako, kot v tem primeru, je Občina Logatec, enako ravnala tudi v primerih športnih društev, katerim je izdala anekse k pogodbam. Tovrstne anekse so prejela društva, ki so nepravočasno oddala poročila. S tem jim je Občina Logatec omogočila črpanje sredstev, ki so jim bila odobrena, na podlagi razpisa za sofinanciranje športa v letu 2012.

Občinski svet Občine Logatec je na svoji 15. redni seji dne, 27.9.2012, sprejel Odredbo o prometni ureditvi in uvedbi časovno omejenega parkiranja v občini Logatec, s katero je bila določena tudi uvedba časovno omejenega parkiranja na Cankarjevi cesti v Logatcu. Z uvedbo časovno omejenega parkiranja smo želeli predvsem doseči, da bodo javna parkirna mesta dosegljiva vsem občanom, in ne samo stanovalcem in lastnikom poslovnih prostorov. Časovni interval na navedeni lokaciji je primeren predvsem zaradi dejstva, da gre za ulico v strogem centru mesta, kjer je število parkirnih mest omejeno, potrebe po parkirnih mestih pa so zaradi same lokacije zelo velike. Poleg vsega navedenega, pa kar nekaj parkirnih mest zasedajo stanovalci, ki imajo parkirno dovolilnico, tako da se število prostih parkirnih mest še zmanjšuje. Z enournim časovnim intervalom se poveča pretočnost mirujočega prometa, in se posledično zagotavlja več prostih parkirnih mest. Pri pripravi navedene odredbe o prometni ureditvi, pa smo sledili splošnim prometnim smernicam za urejanje prometa v urbanih središčih, ki narekujejo vodenje prometa  izven strogih centrov, na obrobja mest. Pogoj za parkiranje na parkirnih mestih za invalide, je veljavna parkirna karta za invalide, ki jo izda pristojna Upravna enota. Upravičenci lahko parkirajo tudi na parkirnem mestu, ki ni označeno za invalide pod istimi pogoji.  

Vprašanja postavljena na 17. redni seji Občinskega sveta: 

1. Odgovor na vprašanje g. Mirana OBREZE – v zvezi s plačevanjem komunalnega prispevka s strani občanov
Vprašanje: Miran OBREZA: Svetnika pove, da je s strani občana prejel dopis v katerem je navedeno, da je Občina Logatec v maju 2012 zaprosila Ministrstvo za okolje in prostor za pojasnilo glede obračunavanja komunalnega prispevka za vse objekte, ki so se priključili na komunalno infrastrukturo v letih 2006 in 2008. Svetnik pove, da je Občina na vprašanje prejela naslednji odgovor: V 74. členu Zakona prostorskem načrtovanju je v prvem odstavku določeno, da se opremljanje stavbnih zemljišč izvaja na podlagi programa opremljanja. Občina lahkjo gradi komunalno opremo, ki je določena v prostorskem aktu tudi brez programa opremljanja, če po vrednosti letno ne presega pet odstotkov sredstev, ki jih je Občina v preteklem letu vložila v komunalno opremo. Za to komunalno opremo Občina ne more zaračunavati komunalnega prispevka. Svetnik pove, da iz navedenega sledi, da kar je Občina gradila brez programa opremljanja in predvsem, katere objekte je priklopila na kanalizacijska omrežja brez sprejetega programa opremljanja, tem objektom ne more zaračunavati komunalnega prispevka. Zakaj Občina Logatec kljub jasnemu odgovoru Ministrstva občanom pošilja odločbe za plačilo komunalnega prispevka in pozive na izjasnitev? V kolikor Občina Logatec izgubi tožbo na upravnem postopku, ki so jo sprožili občani, ali namerava vračati sredstva vsem občanom, ki so komunalni prispevek plačali?

Tematika o komunalnem prispevku je vsakokrat zelo zanimiva in morda zahteva nekoliko širši kontekst. Zakonska podlaga za odmero komunalnega prispevka je ZPNačrt, ki določa da je občina upravičena do povrnitve dela stroškov opremljanja zemljišč, ki ga zavezanec, ki se na novo priključuje, plača občini. Občina lahko komunalni prispevek odmeri, če se zemljišče nahaja v obračunskem območju te vrste komunalne opreme. Komunalni prispevek je plačilo sorazmernega dela dejanskih stroškov na območju opremljanja zemljišč s komunalno opremo, ki ga zavezanec plača občini. Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka je investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo, ali ki povečuje neto tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost.

V povezavi z vprašanjem svetnika, občinska uprava pojasnjuje, da citirano mnenje v uvodnem delu navaja tudi, da je za avtentično razlago zakona pristojen Drţavni zbor RS, ministrsvo pa podaja le mnenje s svojega delovnega področja. Kljub temu je občina ravnala skladno z mnenjem ministrstva, predvsem pa skladno s sodno prakso in odmerila komunalni prispevek, saj je s strani Komunalnega podjetja Logatec pridobila podatek, da objekti niso uradno priključeni, v vsebino napisanega pa občina ne more dvomiti. Iz mnenja ministrstva pa izhaja tudi »če so se objekti naknadno priključevali na kanalizacijsko omreţje po tem, ko ste v letu 2009 sprejeli posamezne programe opremljanja za območje novo zgrajene kanlaizacije, tem objektom tudi lahko za nazaj obračunate komunalni prispeve po splošnem sedaj velajvnem odloku po uradni dolţnosti.« V povezavi z očitki o tem, da občina neupravičeno posreduje odločbe o odmeri komunalnega prispevka ter pozive na izjasnitev, pa naše delovanje podpre tudi sodna praksa in sicer, ne glede na to ali je občina imela ali ni imela sprejetega predpisa (odloka) za odmero komunalnega prispevka, je v vsakem primeru podlaga za odmero veljavni zakon, torej ZPNačrt (prej ZUreP). Pravna podlaga je obstajala ves čas, z bistveno nespremenjeno vsebino, to pomeni da je obstajala pravica občine zaračunati komunalni prispevek in dolţnost stranke, da ta prispevek poravna. Nesprejete podlage lahko vplivajo le na višino odmere komunalnega prispevka, ne pa tudi na dolţnost odmere! Poudarili bi še četrti odstavek 79. člena ZPNačrt, ki zelo jasno določa, da je šele s plačilom komunalnega prispevka zavezancu omogočena priključitev.

V povezavi z izdajo odločb ter pozivov pa ţelimo pojasniti še, da ZPNačrt roka za izdajo odločbe ne določa. Zato se uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku, ki prav tako ne določa roka za izdajo odločbe, ki se izda po uradni dolţnosti in ni v interesu 3 stranke. Bistveno je torej predvsem, da v ZPnačrt niti v kakšnem drugem predpisu ni določen rok, v katerem odločbe ne bi bilo več moţno izdati oziroma bi pravica do odmere zastarala. Zakon ne omejuje roka, v katerem lahko pristojni organ, ko gre za izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo, izda odmerno odločbo. Zato izdaja odmerne odločbe tudi ne more zastarati. Terjatev in s tem zastaralni roki iz naslova komunalnega prispevka, nastanejo šele z izdajo odločbe.

Vsakdo ima pravico v upravnem postopku izkoristiti pravna sredstva. Odločbe zavezancev, ki niso vloţili pritoţbe in nadalje upravnega spora, so postale pravnomočne in izvršljive, zato pravne podlage za vračilo komunalnega prispevka, v primeru da tožečim strankam s sodbo uspe, za tiste, ki je niso vložili, ni. Za zavezance, ki so vloţili upravni spor pa bo občina morala spoštovati odločitev upravnega sodišča.

2. Odgovor na vprašanje g. Mirana OBREZE – v zvezi s pridobivanjem evropskih sredstev
Vprašanje: Miran OBREZA: Svetnik pove, da je bilo na temo Javnega zavoda v javnih diskusiji večkrat omenjeno, da je v Evropi ogromno evropskih sredstev, ki se jih da pridobiti. Svetnik je v dnevnem časopisju zasledil tekst z vsebino, ki govori o razpisu za Evropska sredstva s področja mreženja pobratenih mest - European citizen program. Skupni proračun je vreden 215 milijonov evrov, in sicer za obdobje 2007-2013. Prijavljitelji so lahko tudi javni organi – Občine ali nepridobitne organizacije s statusom pravne osebe. Svetnika zanima, ali se je Občina Logatec prijavila na omenjeni razpis, a katerim konkretnim projektom in koliko sredstev je pridobila? Možnost še zmeraj ostaja, razpis je še odprt.

Občinska uprava Občine Logatec spremlja razpise EU tudi s področja - Aktivni drţavljani za Evropo in o njih smo seznanjeni. Predmet tega razpisa so vsebine, ki se nanašajo na npr. izpeljavo kulturnih, športni prireditev/dogodkov, krepitev medsebojnega poznavanja in razumevanja med drţavljani in kulturami, obravnava vprašanj, ki se nanašajo na skupen interes itd. Zagotovo lahko rečemo, da razpisov iz tega področja nikakor ne moremo po vsebini in sredstvih, ki so za to na voljo, primerjati z razpisi EU, ki se nanašajo na črpanje sredstev za investicije. S prej omenjenim razpisom ţal ne moremo kandidirati za sredstva za sofinanciranje gradnje komunalne infrastrukture.
Res je, da je v tem trenutku mogoče prijaviti projekte na razpis EU – Aktivni drţavljani za Evropo, vendar je zato treba imeti interes vsaj dveh oz. štirih sodelujočih občin. Interes pa mora biti izkazan predvsem s strani tistih, ki bodo projekt vsebinsko omogočili izpeljati – drţavljani, člani društev, zvez itd. To pomeni, da gredo projekti z roko v roki z mesti, občinami iz drugih krajev, drţav. Občina Logatec je v tem trenutku pobratena z Občino Repentabor in Občino Gacko. Neposredne in redne stike ohranjamo predvsem z Občino Repentabor. Občinska uprava je na Občino Repentabor posredovala nekaj informativnih vsebin o pobratenju, razpisih EU, ki so še odprti.

3. Odgovor na pobudo g. Miran OBREZA – v zvezi s podhodom pod železniško progo
Vprašanje: Miran Obreza: Na železniški postaji v Logatcu je podhod pod železniško progo, ki pa ni funkcionalen, pove svetnik. Na strani, kjer je poslovni objekt KLI-ja je v celoti zamrežen. Občani prehoda ne morejo koristiti. Trenutno koristijo službeni prihod vzdrževalcev železniškega omrežja. Svetnik apelira, da je treba narediti nekaj, da se poveča varnost pri prehodu občanov. Potreben je dogovor med Občino, Kli-jem in lastniki zemljišč, da se omenjeni prehod odpre, da se omogoči prost prehod v industrijsko cono.

Zadevo bomo proučili in odgovor podali na naslednji seji Občinskega sveta Občine Logatec.


4. Odgovor na vprašanje g. Franca RUDOLFA – vezano na nedavno vložene podpise za razpis referenduma proti ustanovitvi Javnega zavoda v Logatcu
Vprašanje: Franc RUDOLF: Svetnika zanima, kaj je župan mislil z izjavo, ki jo je dal na LEP TV, ko je dejal, da se je skrbno pogledalo podpise teh podpisnikov občanov in da je ugotovil nekatere podpise na podlagi katerih se bo v kratkem odločil, kaj narediti. Svetnika pove, da so vsi podpisi, kolikor kih je bilo – 304, enakovredni med seboj ne glede na ime in priimek. Naloga župana je, da se preveri, ali so to podpisi občanov občine Logatec in se potem postopek nadaljuje. Svetnika zanima, kaj je župan želel povedati z izjavo, da je skrbno pregledal podpise in da se bo na podlagi nekaterih podpisov občanov odločil? Svetnik meni, da takšna manipulacija v javnosti s podpisi ni pravilna odločitev.

Župan je s svojo izjavo le obrazloţil svoje obveznosti oziroma obveznosti, ki jih predpisi nalagajo Občini Logatec v zvezi s prejeto pobudo volivcev za vloţitev zahteve za razpis naknadnega referenduma. V skladu s Statutom Občine Logatec je ţupan tisti, ki preveri skladnost pobude z določili statuta, pri čemer preveri tudi, ali so svojo podporo s podpisi izkazali volivci iz območja občine. Ţupan pa je tudi poudaril, da bo posebej skrbno preveril prvih 100 podpisov, ker je toliko podpisov podpore potrebnih za formalno popolno pobudo. Na podlagi teh dejanj, pa se bo odločil, ali je potrebna dopolnitev prejete pobude. Ţupan se strinja z izjavo svetnika, da so vsi ti podpisi med seboj enakovredni, vendar za samo formalno popoplnost pobude, ni potrebno preverjati prav vseh, ampak le zadostno število.
V vmesnem času je ţe prišlo tudi do nadaljevanja postopka v zvezi z razpisom referenduma, kot ga predvideva Zakon o lokalni samoupravi in Statut občine, saj je ţupan ţe izdal sklep o določitvi obrazca podpore volilca in roka za zbiranje podpisov.

Vprašanja postavljena na 13 in 14. redni seji Občinskega sveta: 

Vprašanja postavljena na 11. redni seji Občinskega sveta: 

1. Odgovor na vprašanje g. Borisa HODNIKA v zvezi s financiranjem redarske službe
Vprašanje: Boris Hodnik: Svetnik je povedal, da je v letu 2010 za ta namen  bilo namenjenih 73.000 EUR, 28.000 EUR je bilo sofinanciranih iz strani države. V letu 2011 je bilo za ta namen namenjenih okoli 80.000 EUR, 28.000 EUR je sofinancirala država. Ali drži, da bo država v letu 2012, ko bomo imeli svojo redarsko službo, še vedno sofinancirala 28.000 EUR? Koliko nas je letno neto stala omenjena služba, in sicer v letih 2010, 2011 in koliko predvidoma v letu 2012 – upoštevajoč dejstvo, da bo služba prve tri mesece letošnjega leta delovala še pod obstoječo službo medobčinskega inšpektorata in redarstva? Ali bo financiranje te službe cenejše oz. dražje?

V letu 2010 je bilo v veljavnem proračunu za izvajanje redarske in inšpekcijske službe namenjenih 80.000 EUR sredstev, porabljenih je bilo 73.438,96 EUR. Na podlagi 7. člena Pravilnka o vrsti odhodkov, načinu poročanja o realiziranih odhodkih in nakazovanju sredstev občinam za sofinanciranje skupnega opravljanja posameznih nalog občinske uprave (Uradni list, št. 66/07) in v skladu s 26. členom Zakona o sofinanciranju občine (Uradni list, RS št. 123/06, 57/08 in 36/11) je Občina Logatec s strani Službe vlade RS za lokalno samoupravo prejela 17.430 EUR (polovico sredstev za leto 2009) za izvajanje skupne redarske in inšpekcijske službe.

V letu 2011 je bilo v veljavnem proračunu za izvajanje redarske in inšpekcijske službe namenjenih 86.729,93 EUR sredstev, vsa sredstva so bila porabljena. Na podlagi 7. člena Pravilnka o vrsti odhodkov, načinu poročanja o realiziranih odhodkih in nakazovanju sredstev občinam za sofinanciranje skupnega opravljanja posameznih nalog občinske uprave (Uradni list, št. 66/07) in v skladu s 26. členom Zakona o sofinanciranju občine (Uradni list, RS št. 123/06, 57/08 in 36/11) je Občina Logatec s strani Službe vlade RS za lokalno samoupravo prejela za izvajanje skupne redarske in inšpekcijske službe 27.780,11 EUR (drugo polovico sredstev za leto 2009 v višini 17.430 EUR in 10.350,10 EUR za leto 2010). V letu 2012 bo Občina Logatec prejela drugo polovico sredstev za leto 2010 v višini 24.150,23 EUR in predvidoma polovico sredstev za leto 2011 v predvideni višini 19.000 EUR, polovico sredstev za leto 2011 v predvideni višini 19.000 EUR pa v letu 2013.

V letu 2012 je v sprejetem proračunu predvidenih 93.065 EUR sredstev za izvajanje redarske in inšpekcijske službe. Predvidenih stroškov delovanja skupne službe za prve tri mesece, na podlagi izstavljenih računov s strani Občine Vrhnike, je 26.000 EUR. Na podlagi opravljenih razgovorov in ponovnih izračunov je predvideno, da bo tako skupno za namene izvajanje službe v letu 2012 porabljenih 60.000 EUR.

Občina Logatec bo za izvajanje nalog redarske službe prevzela enega javnega uslužbenca iz skupne uprave MIRED. Po oceni uprave, glede na podatke sprejetega občinskega programa varnosti, bo približno polovico delovnega časa namenjenega izvajanju redarskih nalog po zakonu o občinskem redarstvu, v preostalem delovnem času pa bo zaposleni javni uslužbenec izvajal naloge, ki se nanašajo na problematiko ureditve prometa, parkirnih in drugih javnih površin, vzpostavitve ustreznega režima, sodeloval bo pri posameznih nalogah v prekškovnem postopku nadzora, skrbel za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na lokalni ravni.

Na podlagi 26. člena Zakona o financiranju občin, sofinanciranje s strani Službe vlade RS za lokalno samoupravo Občini Logatec za delovanje navedene službe ne bo več pripadalo.

Občina Logatec ima od leta 2010, v vsakoletnem Odloku o občinskem proračunu, za izvajanje redarske in inšpekcijske službe namenjena določena sredstva. Na podlagi 7. člena Pravilnika o vrsti odhodkov, načinu poročanja o realiziranih odhodkih in nakazovanju sredstev občinam za sofinanciranje skupnega opravljanja posameznih nalog občinske uprave (Uradni list, št. 66/07) in v skladu s 26. členom Zakona o sofinanciranju občine (Uradni list, RS št. 123/06, 57/08 in 36/11) pa Občina Logatec določena sredstva za opravljanje redarske in inšpekcijske službe pridobi tudi z nakazilom Službe vlade RS za lokalno samoupravo.

V letu 2010 je bilo v občinskem proračunu za izvajanje redarske in inšpekcijske službe namenjenih 80.000 EUR, od tega porabljenih 73.438,96 EUR. Služba vlade RS za lokalno samoupravo je Občini Logatec namenila 17.430 EUR (polovico sredstev za leto 2009).

V letu 2011 je bilo v občinskem proračunu za izvajanje redarske in inšpekcijske službe namenjenih 86.729,93 EUR. Porabljena so bila vsa sredstva. Služba vlade RS za lokalno samoupravo je Občini Logatec namenila 27.780,11 EUR (drugo polovico sredstev za leto 2009 v višini 17.430 EUR in 10.350,10 EUR za leto 2010).

V letu 2012 bo Občina Logatec prejela drugo polovico sredstev za leto 2010 v višini 24.150,23 EUR in polovico sredstev za leto 2011, v predvideni višini 19.000 EUR.
V letu 2013 bo, predvidoma, prejela še drugo polovico sredstev za leto 2011, v višini 19.000 EUR.

Tako bo Služba vlade RS za lokalno samoupravo namenila Občini Logatec sredstva v višini:
17.430 EUR in 17.430 EUR za leto 2009 (skupaj: 34.860 EUR),
10.350,10 EUR in 24.150,23 EUR za leto 2010 (skupaj: 34.500,33 EUR),
19.000 EUR in 19.000 EUR za leto 2011 (skupaj: 38.000 EUR).

V letu 2012 je v sprejetem proračunu predvidenih 93.065 EUR za izvajanje redarske in inšpekcijske službe.
V prvih treh mesecih delovanja skupne službe bo Občina Logatec, na podlagi zahtevka – izstavljenih računov Občine Vrhnike, pokrila stroške te službe, v višini 26.000 EUR.
Na osnovi spremenjenega odloka o opravljanju redarske in inšpekcijske službe ter ponovnih izračunov, bo Občina Logatec, v letu 2012, za izvajanje te službe porabila predvidoma 60.000 EUR.

Občina Logatec, v letu 2012, iz skupne uprave MIRED, za izvajanje nalog redarske službe, prevzema enega javnega uslužbenca.
Glede na podatke sprejetega občinskega programa varnosti, Občinska uprava ocenjuje, da bo omenjeni javni uslužbenec polovico delovnega časa izvajal redarske naloge po zakonu o občinskem redarstvu, polovico delovnega časa pa bo izvajal naloge, povezane s problematiko ureditve prometa, parkirnih in drugih javnih površin, vzpostavitve ustreznega režima. Poleg tega bo sodeloval pri posameznih nalogah v prekškovnem postopku nadzora ter skrbel za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na lokalni ravni.

S tem ko Občina Logatec samostojno zagotavlja redarsko in inšpekcijsko službo ter izstopa iz skupne službe MIRED, po 26. členu Zakona o financiranju občin, za to področje, ni več upravičena do sofinanciranja Službe vlade RS za lokalno samoupravo.

2. Odgovor na vprašanje g. Borisa HODNIK v zvezi s kanalizacijo Rovte - pokrivanje
Vprašanje: Boris HODNIK: Svetnika zanima, kako se bo pokrilo investicijo – Kanalizacija Rovte, kjer za izvedbo le-te ni bila izbrana najcenejša varianta,  oz. znesek, ki je pripadal posameznim občanom Rovt, sedaj pa je postal nesorazmerno velik? Rečeno je bilo, da naj bi se zadeva sofinancirala iz drugih sredstev – iz taks – onesnaževanje voda. Svetnika zanima, koliko je teh sredstev v premoženjski bilanci Občine Logatec na datum 31. 12. 2010 in posledično tudi na 31. 12. 20111 ter koliko jih lahko porabimo za sofinanciranje v Rovtah? Ta sredstva se zbirajo za območje celotne občine, sedaj pa bo ta poraba nesorazmerno usmerjena samo v en del občine. Zanima ga, koliko je teh sredstev in kolikšen del se bo porabil za to sofinanciranje? Glede na postopkovne probleme, ki so bili pri izboru izvajalca, pa apelira in daje v razmislek  vsem deležnikom, ki vodijo razpise na Občini, da imajo pred očmi 104. člen Statuta Občine Logatec, da mora Občina s premoženjem razpolagati kot dober gospodar. Zanima ga, koliko bo financirano s strani občanov in koliko bo denarja nemenjenega iz občinske blagajne?

Kot je bilo že večkrat pojasnjeno ponovno pojasnjujemo, da je Občina Logatec za izvedbo investicije »Sanitarna kanalizacija in lagunska ČN Rovte« izbrala najcenejšo popolno ponudbo. Ponudba ponudnika TREVEN d.o.o. ni bila popolna in jo zato Občina Logatec ni mogla izbrati. Ponudnik TREVEN d.o.o. je vložil zahtevek za revizijo na Državno revizijsko komisijo vendar je bil njegov zahtevek zavržen. Zahtevek za revizijo je vložil tudi KRAŠKI ZIDAR d.d., vendar je tudi njegov zahtevek Državna revizijska komisija zavrnila ter potrdila pravilnost odločitve Občine Logatec, da se izbere izvajalca gradnje GODINA d.o.o. Glede na to, da je celoten postopek izvedbe javnega naročila preverila Državna revizijska komisija, ki je na koncu potrdila pravilnost odločitve Občine Logatec menimo, da je bil postopek oddaje javnega naročila za izbor izvajalca gradnje »Sanitarna kanalizacija in lagunska ČN Rovte« izveden pravilo.

Občina Logatec je pri izboru izvajalca gradnje »Sanitarna kanalizacija in lagunska ČN Rovte« upoštevala Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 19/10 in 18/11), ki med drugim naročnika – Občino Logatec v 6. členu zavezuje, da upošteva tudi temeljno načelo javnega naročanja in sicer načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti porabe javnih sredstev. Če Občina Logatec ne bi izbrala popolne ponudbe ponudnika GODINA d.o.o. bi morala za to napačno odločitev plačati 10.000,00 EUR takse ter poravnati še stroške odvetnika ponudniku, ki vloži zahtevek za revizijo. Poleg tega občina ne bi uspela črpati odobrenih sredstev na podlagi 21.člena ZFO višini 303.346,00 EUR za leto 2011, katerih ni bilo mogoče prenesti v naslednje leto tako kot sredstva EU. Odločitev o izboru izvajalca gradnje ni bila le pravilna pač pa tudi gospodarna. Dodamo le še to, da bo Občina Logatec tudi v prihodnje izbirala izvajalce gradenj na podlagi Zakona o javnem naročanju in ne na podlagi Statuta Občine Logatec.

Po izbranem izvajalcu gradnje znaša celotna vednost investicije »Sanitarna kanalizacija in lagunska ČN Rovte« po tekočih cenah 1.122.042,64 EUR brez DDV. Za izvedbo projekta je Občina Logatec pridobila različne vire. Izvedba celotnega projekta se bo financirala iz naslednjih virov:
- iz občinskega proračuna Občine Logatec v višini 498.696,64 EUR,
- iz 23. člena Zakona o financiranju občin (ZFO-1) v višini 303.346,00 EUR (sredstva so bila v letu 2011 občini že povrnjena),
- iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, razvojne prioritete Razvoj regij, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi, v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 v višini 320.000,00 EUR.

V povezavi z vprašanjem o sofinanciranju iz drugih sredstev pa se poraba teh sredstev ne nanaša na financiranje investicije kot take, pač pa na zmanjševanje obračunskih stroškov v povezavi s sprejetim programom opremljanja, ki ga je občinski svet potrdil na decembrski seji in je podlaga za odmero komunalnega prispevka za območje Rovt.
Program opremljanja je akt, ki se sprejme v obliki odloka, s katerim se določa in usklajuje dejavnosti v zvezi z opremljanjem zemljišč s komunalno opremo, ob upoštevanju finančne konstrukcije posamezne investicije iz načrta razvojnih programov občinskega proračuna.
Predmetni program opremljanja je izdelan za območje stavbnih zemljišč v naselju Rovte, za izgradnjo nove komunalne opreme, t.j. kanalizacije in čistilne naprave. Iz naslova okoljske dajatve zaradi onesnaževanja okolja zaradi odvajanja odpadnih voda je obračunskim stroškom (gradbena dela, investicijska in projektna dokumentacija, gradbeni nadzor ter informiranje in obveščanje) v višini 483.362,20 EUR, odštetih 120.000,00 EUR.
120.000,00 EUR je po podatkih Komunalnega podjetja Logatec višina, ki se je v 10 letnem obdobju nabrala iz naslova okoljske takse, za območje Rovt. S tem se zmanjšajo obračunski stroški na 363.362,20 evra, kar pomeni da so manjši tudi faktorji za izračun komunalnega prispevka, posledično pa tudi na zavezance za plačilo komunalnega prispevka odpade manjši znesek, kar je bilo pojasnjeno ob samem sprejemu Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje naselja Rovte (Logaške novice, št. 12/11), ki je uveljavljen.

V letih 2009, 2010 in 2011 je Občina Logatec, iz naslova okoljskih dajatev za onesnaževanje okolja, zaradi odvajanja odpadnih voda, prejela sredstva, v višini 584.688,41 EUR.
Sredstva so strogo namenska in knjižena v bilanci stanja Občine Logatec izvenbilančno.
Do 31. 12. 2011 sredstva niso bila porabljena.
Predvideno je, da se 20 % omenjenih sredstev, to je (pribl.) 120.000 EUR, porabi za sofinanciranje kanalizacije v Rovtah.

3. Odgovor na vprašanje g. Borisa ČIČMIRKA – zbor krajanov KS Naklo - CERO NIK
Vprašanje: Boris ČIČMIRKO: Svetnik je povedal, da ni zadovoljen z odgovorom na svetniško vprašanje iz prejšnje seje. Želi, da se mu odgovori tudi na zadnji del njegovega vprašanja, in sicer; kako, na kakšen način in zakaj ni bil omogočen dostop občanov iz drugih krajevnih skupnosti na takratni zbor krajanov krajevne skupnosti Naklo, o takratni tematiki CERO NIK?

Občanom, ki so se tistega dne zbrali v avli Narodnega doma, z željo, da se udeležijo Zbora občanov KS Naklo, je bilo povedano, da imajo prednost pri vstopu v dvorano krajani s stalnim prebivališčem v KS Naklo. Ti imajo namreč tudi pravico do glasovanja in odločanja o obravnavani zadevi – CERO NIK (če je Zbor občanov sklepčen).
Udeleženci, brez stalnega prebivališča v KS Naklo, so bili tako naprošeni, da počakajo in se, glede na prostorske zmožnosti (na balkonu) udeležijo zbora občanov.
Vodilo Občinske uprave, pri organizaciji omenjenega zbora občanov je bila, da v skladu s predpisi, zagotovi legitimnost oziroma zakonitost sprejemanja odločitev.
Pri tem naj ponovimo določbi 81. in 82. člena Statuta Občine Logatec, ki, med drugim določata:
81. člen - »Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.«

82. člen - »Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.
Javni uslužbenec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.«
 

4. Odgovor na vprašanje g. Borisa ČIČMIRKA – izgradnja podpornega zidu – Poljska pot
Vprašanje: Boris ČIČMIRKO: Svetnika zanima, kdaj se bo začela sanacija podpornega zidu na Poljski poti na Martinj hribu, za katerega so sredstva v proračuni,  saj je vsak dan več kamenja in asfalta v dolini. Pred letom in pol se je 10 metrov stran prav tako postavil podporni zid, čeprav takrat ni bilo postavke v proračunu. Takrat se je energično in hitro pristopilo glede na prošnje in pripombe krajanov. Svetnik pove, da želijo, da se to čimprej sanira in upa, da bo tudi to šlo v intervencijo.

Pred izvedbo sanacije opornega zidu bo potrebno z lastniki zemljišč oz. uporabniki zemljišč, pridobiti soglasje  in dogovoriti pogoje izvedbe. Sanacija podporenga zidu na Poljski poti na Martinj hribu se bo pričela potem takoj, ko bo izbran izvajalec sanacije. Glede na ocenjeno vrednost sanacije, mora Občina Logatec izvesti postopek javnega naročila za izbor izvajalca sanacije. Občinska uprava je že pričela s postopkom izvedbe javnega naročila (priprava razpisne dokumentacije), objava javnega naročila na Portalu javnih naročil je predvidena najkasneje do konca meseca februarja.

5. Odgovor na vprašanje g. Borisa ČIČMIRKA – vrednost točke - NUSZ
Vprašanje: Boris ČIČMIRKO: Svetnik pove, da so vsi občinski svetniki prejeli na mize dopis Območne obrtno-podjetniške zbornice Logatec. V dopisu je zbranih nekaj mnenj malih, velikih in srednjih podjetnikov, lastnikov, ki vsi opozarjajo na nesorazmerno prevelik odmerjen znesek za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Zanima ga, glede na njihove prošnje, pritožbe, pripombe, če je kakršnakoli možnost, da župan zadrži sklep do nadaljnjega oz., da se gre na eni bodočih sej v spremembo sklepa, da se točka zniža? Svetnik je pojasnil, da če vzamemo za primerjavo točko za nadomestilo, kakršna je trenutno na Vrhniki, je po stari vrednosti za podjetnike skoraj za 40 odstotkov nižja kot v Logatcu. Če bo to povečanje res tako veliko pomeni, da bomo prišli do razlike, ki znaša 60-70 odstotkov. Tako ne bomo več občina, ki je prijazna do podjetnikov in obrtnikov. Svetnik je kolege še enkrat prosil za razmislek, če obstaja kakršnakoli možnost, da Občinski svet stopi naproti podjetnikom, obrtnikom, ki že sedaj, na nek način, prinašajo zajetno vsoto svojega denarja v Občinski proračun?

Skladno s šestim odstavkom 33. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB2, 76/08, 79/09, 51/10 ) župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine. V takem primeru mora župan občinskemu svetu predlagati, da o sprejetem in zadržanem sklepu občinski svet ponovno odloča, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. V primeru, da občinski svet vztraja pri nezakoniti odločitvi, je župan dolžan sprožiti postopek pri upravnem sodišču. Sprejemanje vrednosti točke NUSZ je potekala skladno z veljavno zakonodajo, zato župan nima podlage za zadržanje sprejetega sklepa.

6. Odgovor na vprašanje g. Franca RUDOLFA – vrednost točke - NUSZ
Vprašanje: Franc RUDOLF: Svetnik je izpostavil pobudo – dopis Območne obrtno-podjetniške zbornice Logatec. Glede na dejstvo, da je župan Berto MENARD zadevo dobil v roke prej kot svetniki, bi pričakoval, da bi župan predlagal razširitev dnevnega reda, če bi dobil zadevo v roke prej, bi on predlagal razširitev v imenu svetniške skupine. Problem ni majhen, razlogov je veliko, da se je Območna obrtno-podjetniške zbornica Logatec odzvala tako, kot se je. Sam se pridružuje mnenju, da je postavka, ki je povišana za 25 odstotkov, previsoko dvignjena. Zanima ga, ali bo župan zadevo umestil na dnevi red prihodnje seje, da se bo o tem razpravljalo?

Skladno s šestim odstavkom 33. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB2, 76/08, 79/09, 51/10 ) župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine. V takem primeru mora župan občinskemu svetu predlagati, da o sprejetem in zadržanem sklepu občinski svet ponovno odloča, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. V primeru, da občinski svet vztraja pri nezakoniti odločitvi, je župan dolžan sprožiti postopek pri upravnem sodišču. Sprejemanje vrednosti točke NUSZ je potekala skladno z veljavno zakonodajo, zato župan nima podlage za zadržanje sprejetega sklepa.

7. Pobuda -  g. Mirana OBREZE - vrednost točke - NUSZ
Vprašanje: Miran OBREZA: Svetnik je predlagal, da do naslednje seje strokovne službe pripravijo analizo – dejanski stroški enako vplivnega stavbnega zemljišča na enoto površine v sosednjih občinah z vsemi spremljajočimi podatki. Do takrat prosi župana, da zadrži izvajanje tega sklepa, čeprav ve, da je nemogoče.

Občinska uprava je v novembru 2011, pred sprejemom višje vrednosti točke NUSZ, na decembrski seji Občinskega sveta, pripravila pregled vrednosti omenjene točke od leta 2004 do leta 2011. Obenem je pripravila tudi primerjalne izračune, za primer povišanja vrednosti točke iz 0,00016, na 0,00018, 0,00020 in 0,00022 EUR, in sicer za stanovanjski prostor, poslovni prostor in za samostojne podjetnike. Omenjeni pregled je bil posredovan političnemu vodstvu Občine Logatec (župan, podžupanja, požupan).
Svetniki so na 10. redni seji Občinskega sveta sprejeli vrednost točke, v višini: 0,00020 EUR, z 12 glasovi ZA in 7 glasovi PROTI, od skupno 19 prisotnih svetnikov.
Kasneje, je Občinska uprava pripravila še tabelo z vrednostmi točk po občinah (Preglednica 1), ki so bile objavljene v decembrskih Uradnih listih.

- Preglednica 1 in primerjalni izračun s sosednjimi občinami
- Dodatna obrazložitev

Vprašanja postavljena na 9. redni seji Občinskega sveta: 

Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-uradno prečiščeno besedilo, 14/05-popr., 92/2005-ZJC-B, 93/2005-ZVMS, 111/05-odl. US, 120/06-odl. US, 126/07, 108/09, 61/10-ZRud-1, 20/11-odl. US, v nadaljnjem besedilu: ZGO) določa izdajo dveh vrst soglasij. Prvo je soglasje na projektne rešitve na podlagi predhodnih projektnih pogojev za poseg v varovalni pas ali v varovano območje. Druga vrsta soglasja pa je soglasje za priključitev. ZGO nadalje opredeljuje vsebino teh vrst soglasij in sicer:
- projektni pogoji: so pogoji, ki jih v skladu s pogoji iz izvedbenega prostorskega akta in skladno s svojimi pristojnostmi, določenimi z zakonom ali predpisom in na podlagi izvedbenega prostorskega akta, določi pristojni soglasodajalec za izdelavo projektne dokumentacije;
- soglasje: je potrditev pristojnega soglasodajalca, da je projektna dokumentacija izdelana skladno s pogoji, ki jih je predhodno določil za njeno izdelavo;
- soglasje za priključitev: so pogoji upravljavca gospodarske javne infrastrukture, s katerimi se določi lokacija priključka in tehnični pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da bo mogoča priključitev objekta na to infrastrukturo in da bo zagotovljeno njeno nemoteno obratovanje;

Odlok o ustanovitvi javnega podjetja Komunalno podjetje Logatec, d.o.o. (Logaške novice, št. 1-2/11) v 6. členu določa javno pooblastilo in sicer; s tem odlokom ustanovitelj podeli javnemu podjetju javno pooblastilo za opravljanje naslednjih nalog: - določanje projektnih pogojev in izdajanje soglasij za priključitev na objekte gospodarske javne infrastrukture, ki jih ima javno podjetje v poslovnem najemu, - izdajanje soglasij oziroma dovoljenj za priključitev
na javno vodovodno omrežje, in javno kanalizacijsko omrežje.

Iz tega sledi da je pristojno za izdajo soglasja za priključitev Komunalno podjetje Logatec. S samim dokumentom občina ne razpolaga, je pa soglasje sestavni del projektne dokumentacije, ki jo hrani Upravna enota Logatec.

2. Odgovor na vprašanje ga. Anita KERMAVNAR v zvezi z izvajanjem poslovnika
Vprašanje: Anita KERMAVNAR: Svetnica je opozorila na dosledno izvajanje poslovnika, ki določa, da se odloke pošilja 14 dni pred sklicem seje. V tem sklicu so predlagani trije odloki, ki bi jih morali svetniki prejeti prej.

Prvi odstavek 22. člen Poslovnika Občine Logatec (Logaške novice, št. 12/08, v nadaljevanju: Poslovnik) določa, da se »Vabilo za redno sejo sveta s predlogom dnevnega reda pošlje članom najkasneje 10 dni pred dnevom, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red.« Prvi odstavek 76. člena tega Poslovnika pa določa, da se »Predlog odloka pošlje članom sveta  štirinajst dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan.«
Navedena člena sta v neskladju, zato Občinska uprava Občine Logatec že pripravlja Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občine Logatec. Z njim bodo odpravljena še nekatera druga neskladja, ki so se pokazala v času uporabe tega Poslovnika. 

3. Odgovor na vprašanje ga. Angele MENART v zvezi z voznim redom na avtobusnih postajah
Vprašanje: Angela MENART: Svetnica je podala pobudo občanov, ki predlagajo, da se na avtobusnih postajah izobesi vozne rede, in sicer v zaklenjene omarice, varno pred vandalizmom. Nerodno je namreč gledati vozni red pri Krpanu.

Avtobusna postajališča segajo v varovalni pas državne ceste in soglasje za poseg v tem pasu pripravlja Direkcija RS za ceste (DRSC). Informativno smo pridobili podatek, da DRSC ne bo izdala soglasja za samostojno postavitev takih vitrin, razen če bodo del konstrukcije avtobusnega postajališča. Pri proizvajalcu modulov obstoječih avtobusnih postaj bo občinska uprava preverila, ali je možno dokupiti in postaviti zaprte vitrine, za namen voznih redov. 

4. Odgovora na vprašanjji g. Zorana MOJŠKERCA v zvezi s sanacijo kanalizacijske infrastrukture v IOC Zapolje ter predpisi, ki urejajo pitno vodo v občini
Vprašanje: Zoran MOJŠKERC: Svetnik je povedal, da ni zadovoljen s prejetim odgovorom, ki ga je na zadnji seji zastavil v zvezi z IOC Zapolje. Zato ponovno sprašuje: Zakaj in kako je saniranje kanalizacijske infrastrukture v IOC Zapolje padlo na breme Občine, če je to infrastrukturo gradilo zasebno podjetje.

V imenu lastnika kmetije pa sprašuje, kako je z določbami v občinskih predpisih, ki urejajo pitno vodo, katero kmetje iz vodovoda namenijo napajanju živine. Saj le-ta ne gre v kanalizacijo, pač pa v izplake, gnoj.
In sicer, ali sedaj veljavni odlok predvideva to možnost, da je kmet opravičen plačila stroška kanalizacije in, če ne, potem naj se le-ta predpis popravi.

Iz strateških usmeritev razvoja občine izhaja, da poslovno proizvodne dejavnosti na vseh lokacijah ostajajo v enakem obsegu in se razvija njihova notranja struktura. Ne glede na zgrajen kanalizacijskih sistem z zasebnim kapitalom, bi za uresničitev strateških razvojnih ciljev občina v vsakem primeru morala prispevati k izgradnji ali rekonstrukciji obstoječega kanalizacijskega sistema v območju proizvodnih dejavnosti. Dejstvo pa je, da je prioriteta komunalnega opremljena osredotočena na opremljanje naselij, zato konkretnih odločitev o tem, ali bo občina sodelovala pri rekonstrukciji obstoječe komunalne opreme v območju proizvodnih dejavnosti, še ni. 

Področje odvajanja in čiščenja odpadnih voda ureja Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07 in 79/09; v nadaljnjem besedilu: Uredba), v 4. členu pa so določene izjeme, za katere določbe Uredbe ne veljajo in sicer; ravnanje z odpadno vodo, ki nastaja v kmetijstvu pri živinoreji ali pridelavi rastlin in se uporablja kot rastlinsko hranilo na kmetijskih površinah v skladu s predpisom, ki ureja vnos rastlinskih hranil v tla. Poleg tega prvi odstavek 25. člena Uredbe določa, da je izpuščanje živalskih iztrebkov, tekočih odpadkov iz mlekarn, klavnic ali vinskih kleti, silažne vode, svežega ali pregnitega blata iz greznic, odpadnih topil, koncentratov kopeli in podobnih tekočih odpadkov v vode ali v javno kanalizacijo prepovedano. Izraz hlevski gnoj je definiran v Uredbi o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (Uradni list RS 84/05, 62/08, 113/09, v nadaljevanju Uredba o mejnih vrednostih), ki določa: »Živinsko gnojilo je hlevski gnoj, gnojevka in gnojnica. Hlevski gnoj so iztrebki domačih živali, kot sta blato in seč, pomešani s steljo. Gnojevka so iztrebki domačih živali, kot sta blato in seč, brez stelje, z večjim ali manjšim dodatkom vode. Gnojnica je mešanica seča domačih živali z vodo in snovmi, ki nastanejo iz seča zaradi naravne presnove.« Na občinski ravni ureja to vprašanje Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v občini Logatec (Logaške novice, št. 10/09; v nadaljevanju Odlok o odvajanju), ki v prvem odstavku 3. člena določa, da se storitve javne službe nanašajo na komunalno odpadno vodo, ki nastaja v stavbah zaradi bivanja in opravljanja dejavnosti in na padavinsko odpadno vodo, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin ali streh. Pojem komunalne odpadne vode je opredeljen v 4. členu Odloka o odvajanju. Na podlagi zgornjih ugotovitev se storitve odvajanja in čiščenja hlevskega gnoja, gnojevke in gnojnice ne sme izvajati ter posledično tudi ne zaračunavati. V skladu z 2. členom Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št. 104/09 in 14/10) se tudi za odpadno vodo, ki nastaja pri opravljanju kmetijske dejavnosti in se v skladu s predpisom, ki ureja mejne vrednosti vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla, ter uporablja za gnojilo v kmetijstvu, okoljska dajatev ne plačuje. Dodati je še potrebno, da se v skladu z 17. členom Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Logatec vodovodni priključek praviloma izvede za vsak uporabnikov objekt posebej, pri čemer se mora upoštevati velikost in namembnost objekta ter količina porabljene vode. Od tega je odvisna tudi osnova za obračun storitve odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki se izvede na podlagi tretjega odstavka 49. člena Odloka o odvajanju, in sicer v kubičnih metrih v enaki količini in enakih razdobjih kot porabljeno pitno vodo. Torej, če uporabnik nima vgrajenih ločenih obračunskih vodomerov za porabo pitne vode oz. izvedenih ločenih vodovodnih priključkov za posamezne objekte (za katere je to možno izvesti v skladu z zakonodajo) se vsa porabljena pitna voda na območjih, opremljenih z javnim kanalizacijskim omrežjem, ki gre čez obračunski vodomer, obračuna tudi pri storitvi odvajanja in čiščenja. To pomeni, da je uporabniku zaračunana tudi tista voda, ki ne gre v javni kanalizacijski sistem, kot je npr. uporaba vode v prehranske namene, zalivanje rož in vrtov, pranje avtomobila, ipd. Meril, ki bi določala delitev oz. odnos med količino porabljene pitne in količino odvedene odpadne vode kot osnove za obračun, pa v zakonodaji ni.

5. Odgovor na vprašanje g. Rafaela CEPIČA v zvezi s plačilom komunalne infrastrukture v Rovtah
Vprašanje: Rafael CEPIČ: V Rovtah so krajani zelo zadovoljni z začetkom gradnje čistilne naprave. Na zboru krajanov pa je bilo precej »vroče krvi«. Svetnik v svojem imenu in na pobudo KS Rovte predlaga, da krajani poravnajo 1/3 prispevka za komunalno infrastrukturo, za ostali del pa naj poskrbi Občina.

Odločitev, da bi krajani poravnali le tretjino prispevka za komunalno infrastrukturo bi postavilo druge občane v neenakopraven položaj, v smislu višine odmere komunalnega prispevka, saj bi bil ta ob plačilu zgolj tretjine v Rovtah, precej nižji od ostalih območij v občini. Glede na preračune in v težnji po enakopravnosti vseh občanov, se je vodstvo občine odločilo, da obračunskim stroškom odšteje 120.000,00 evrov iz naslova okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda. Podatek o viši sredstev, iz naslova te dajatve, zbranih v zadnjih 10 letih je posredovalo Komunalno podjetje Logatec. To pomeni, da bo obračunski strošek po novem 363.362,20 evra in nekdo ki ima hišo v Rovtah ali drugje v naselju Logatec, bo ob enakih vhodnih podatkih za izračun komunalnega prispevka plačal podobno višino komunalnega prispevka. Pri naključnem izračunu s hišo neto tlorisne površine 255 m2 in površino parcele 343,50 m2 bi na zavezanca po prvem predlogu za Rovte odpadlo 2.230,35 evra, sedaj pa le 1.675,25 evra.

6. Odgovor na vprašanje g. Andreja MURŠCA v zvezi s plačilom komunalne infrastrukture v Rovtah
Vprašanje: Andrej MURŠEC: Svetnik v svojem imenu in na pobudo KS Rovte sprašuje, kolikšen del zneska od obračunskih stroškov v višini 483.362,22 EUR bodo plačali krajani Rovt skozi komunalni prispevek in kolikšen del bo založila Občina Logatec za nepozidano zemljišče in javne objekte. Po možnosti naj bo odgovor v okvirnih oz. v točnih zneskih.

Vrednost investicije, ki predstavlja skupne stroške komunalne opreme v Rovtah, je 1.106.708,20 evra. Od tega je pridobljenih sredstev iz drugih virov financiranja 623.346,00 evra. Obračunski strošek, torej strošek ki predstavlja plačilo sorazmernega dela dejanskih stroškov na območju opremljanja zemljišč s komunalno opremo, ki ga zavezanec plača občini znaša 483.362,20 evra. To ne pomeni, da bodo sedanji prebivalci Rovt nosili celoten strošek, pač pa nanje odpade strošek v okvirni višini 227.000,00 evra (izračun na podlagi informativnih preračunov). Razlika, več kot polovica, 256.362,20 evra, odpade na občino in novograditelje, to je na zemljišča ki so zazidljiva in se priključujejo na to novo zgrajeno komunalno opremo, niso pa še pozidana. V primeru da se pozidajo vsa nezazidana stavbna zemljišča v Rovtah, bi občina s tega naslova pobrala okvirno 123.000,00 evra, s tem pa bi občina še vedno sama prispevala razliko, v okviri višini 132.900,00 evra. Podajamo še podatek, da glede na pripravljene informativne izračune, povprečni znesek na zavezanca za komunalni prispevek v Rovtah odpade v višini 2.050,00 evra. Predlog pripravljenega odloka za prvo obravnavo pa omogoča tudi možnost obročnega odplačevanja, v največ 12 mesečnih obrokih.

7. Pobuda Vanje UVALIČ KOSIJER – enake možnosti za vse
Vprašanje: Svetnica je podala pobudo, da kot koordinatorka za enake možnosti, opozarja na to, da morajo vsi občani imeti enake možnosti. Če se delu krajanov omogočijo neke ugodnosti, jih je potrebno zagotoviti tudi ostalim.

Vprašanja postavljena na 8. redni seji Občinskega sveta: 

1. Odgovor na vprašanje g. Janeza PODOBNIKA v zvezi s cesto Trate - Kurja vas - Rovte
Vprašanje: Janez PODOBNIK: Vprašanje se nanaša na cesto Trate – Kurja vas – Rovte, ki je ozka, neasfaltirana, s težavo se srečata dva avtomobila. Po novem po njej vozi tudi šolski avtobus. V deževnem obdobju se pesek iz ceste spira na kmetijska zemljišča. Ali je mogoč sestanek, srečanje,med službami, ki upravljajo s to cesto in lastniki zemljišč, ki so sami pripravljeni podreti določena drevesa in tako poskrbeti za izboljšanje voznosti zemljišča?

Gre za makadamski del lokalne ceste LC 226100 Trata-Kurja vas-Zajele v dolžini 960m. Za modernizacijo ceste bo potrebno zagotoviti sredstva v proračunu občine Logatec. Pripravljenost lastnikov zemljišč vzdolž ceste za odstranitev dreves in grmovja je dobrodošla zato bo Občina Logatec in vzdrževalec ceste Komunalno podjetje Logatec d.o.o., v sodelovanju s predsednikom sveta KS Trate, organizirala sestanek z lastniki zemljišč do 15.11.2011

2. Odgovor na vprašanje g. Borisa HODNIKA v zvezi s projektom Čista Ljubljanica
Vprašanje: Boris HODNIK: Vprašanje se nanaša na projekt Čista Ljubljanica in zadeva območje Logatca in Kalc. Gre za velik projekt, ki se financira iz kohezijskega sklada, proračuna države in občin. Nosilec projekta je Občina Logatec oz. Komunalno podjetje Logatec, zanima pa ga, kakšne so možnosti realizacije projekta v naslednjem letu. Ali imamo kakšno zagotovilo, da bi se čistilna naprava v prihodnjem letu začela graditi?

Za projekt »Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice 1. sklop - Čista Ljubljanica« smo, dne 1.4.2011, s strani Ministrstva za okolje in prostor prejeli dopis, da je Vloga za potrditev pomoči iz sredstev Kohezijskega sklada EU administrativno, tehnično, finančno in vsebinsko ustrezna. Vloga je bila nato posredovana v pregled na Službo vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR). SVLR nas je nato pozvalo na dopolnitev vloge, dne 20. 6. 2011, pa smo prejeli elektronsko sporočilo, da je s strani SVLR Vloga za potrditev pomoči iz sredstev Kohezijskega sklada EU ustrezno dopolnjena.  S strani SVLR sedaj čakamo odločbo o odobritvi pomoči iz Kohezijskega sklada EU za projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice. Tako na SVLR kot tudi na Ministrstvo za okolje in prostor smo se večkrat obrnili osebno ter po telefonu z vprašanjem kdaj bomo prejeli odločbo. Pojasnilo, ki smo ga prejeli, zakaj odločbe še ni je v dejstvu da v Načrtu razvojnih programov (NRP) MOP-a, ni dovolj sredstev za projekt »Čista Ljubljanica« ter da MOP v sodelovanju z Ministrstvom za finance ter SVLR ureja ustrezen prenos sredstev na NRP tako, da bomo odločbo kmalu prejeli. Po zadnjem telefonskem razgovoru, s SVLR, dne 25.10.2011, nam je bilo povedano, da bomo odločbo o odobritvi pomoči iz sredstev Kohezijskega sklada EU prejeli v roku 14 dni.

Ne glede na izdajo odločbe o odobritvi pomoči iz Kohezijskega sklada EU pa je pred občino velika naloga priprava razpisnih dokumentacij ter izvedba postopka javnega naročila za izbor izvajalca gradnje čistilne naprave, kanalizacijskega sistema (Kalce, Gor. Logatec in Martinj hrib) ter izbor nadzornika nad gradnjo čistilne naprave in kanalizacijskega sistema. Vse navedene razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na projekt »Čista Ljubljanica« pregledajo in odobrijo tako na MOP-u kot tudi na SVLR. Glede razpisnih dokumentacij lahko pojasnimo, da je s strani MOP-a že potrjena razpisna dokumentacija za izbor izvajalca nadzora, le ta je sedaj v pregledu na SVLR. Po potrditvi s stani SVLR, bomo pričeli s postopkom javnega naročila za izbor izvajalca nadzora nad gradnjo čistilne naprave in kanalizacije.
Razpisni dokumentaciji za izbor izvajalca gradnje čistilne naprave in kanalizacije sta tudi že pripravljeni, bili sta že v pregledu na MOP-u, ki je tudi posredoval pripombe na razpisne dokumentacije. Na podlagi posredovanih pripomb MOP-a bodo razpisne dokumentacije za izbor izvajalca gradnje kanalizacije in čistilne naprave ustrezno dopolnjene in posredovane v ponovni pregled na MOP, po njihovi odobritvi pa še na SVLR.
Za kanalizacijska sistema Kalce in Gor. Logatec imamo pridobljena gradbena dovoljenja, čakamo še na gradbeno dovoljenje za Martinj hrib, za samo čistilno napravo, pa je bilo že odprto gradbišče, da nam gradbeno dovoljenje ne bi preteklo. Načrtujemo, da bomo imeli do konca letošnjega leta potrjene vse razpisne dokumentacije s strani MOP-a in SVLR, nato bomo takoj pričeli s postopkom javnega naročanja za izbor izvajalcev gradnje in nadzora, z samo gradnjo kanalizacije in čistilne naprave pa začeli najkasneje v drugi polovici prihodnjega leta.

3. Odgovor na vprašanje g. Miarna OBREZE in g. Borisa ČIČMIRKA v zvezi s športnim objektom Sekirica
Vprašanje: MIRAN OBREZA: Vprašanje se nanaša na športni objekt Sekirica. Prišlo je do spremembe pri upravljanju objekta v zimskem času. Po novem upravljalec žičnice in teptalca snega ne bo več g. Boris Čičmirko. Zanima ga, kakšne aktivnosti se v zvezi z navedeno vsebino izvajajo?

Vprašanje: Boris ČIČMIRKO: Vprašanje se nanaša na športni objekt Sekirica. Kakšno je stanje glede na dejstva, da je on sam pridobival služnost s strani lastnikov zemljišč, da je za obratovanje izdano dovoljenje, da so možnosti izobraževanja itd.?

Pojasnjujemo, da koncesijo za vlečnico podeli občina v kateri leži vlečnica, v skladu z zakonodajo, ki ureja žičniške naprave za prevoz oseb, na vlogo o zainteresiranosti, pred tem pa mora občina sprejeti koncesijski akt. Vendar je z zakonom tudi določeno, da lahko lastniki žičniških naprav, ki imajo ob uveljavitvi tega zakona, 2. 1. 2004, veljavno obratovalno dovoljenje, pridobijo koncesijo za graditev v dveh letih po uveljavitvi tega zakona. To pomeni da bi moral tisti, ki je zainteresiran, pridobiti koncesijo do najkasneje 2. 1. 2006. Zainteresirani tega niso storili. Nadalje, v prehodnih določbah zakona je še določba da, po preteku tega roka, žičniška naprava ne sme več obratovati.

Drži, da je za predmetno vlečnico pridobljeno obratovalno dovoljenje, ki velja do 9. 2. 2012, ob izpolnjenih pogojih; prigraditi je potrebno izklop na napenjalnem mostu, zamenjati gumijasto oblogo na pogonskem kolesu, izvesti meritve upornosti ozemljitev, meritve strelovodne zaščite, meritve izolacijskih upornosti zunanjih porabnikov, meritve kratkostičnih tokov zunanjih porabnikov. Ob preverbi izpolnjenih pogojev je ugotovljeno, da le ti niso izpolnjeni. To pomeni, da bi bili ob morebitnem obratovanju vlečnice, v prekršku.

V povezavi z vlečniško problematiko, je župan Občine Logatec, Berto Menard, konec meseca septembra sklical sestanek s predstavniki smučarskih društev, turističnega društva in Komunalnega podjetja. Med drugim, je bil na sestanku sprejet tudi sklep, da je vlečnica dotrajana in naj ne obratuje več, skuša se jo prodati ali odstraniti, nadomesti se jo z eno ali več montažnimi vlečnicami.

Ta odločitev ne pomeni, da na Sekirici ne bo več vlečnice, vendar v dobrobit in varnost uporabnikov, ter dosledno upoštevanje zakonodaje, bodo v zimskem času postavljene premične naprave oz. začasno postavljene montažne vlečnice z nizko vodeno vrvjo, za kar ni potrebna pridobitev koncesije. Take premične naprave so vsekakor stroškovno učinkovitejše, predstavljajo manjši poseg v prostor, več zadovoljnih občanov, pomenijo prilagajanje podnebnim spremembam, so skladne z zakonodajo in veliko bolj ekonomične.
 

4. Odgovor na vprašanje g. Miarna OBREZE v zvezi z zgodbo - Petrol
Vprašanje: MIRAN OBREZA: Vprašanje se nanaša na zgodbo povezano s Petrolom. V revizijskem poročilu Nadzornega odbora je bilo v zadnjem odstavku jasno zapisano, da mora župan sprejeti odločitev, ali bo prišlo do nadaljnje odškodninske obravnave. Rok v poročilu ni bil postavljen, ja pa Nadzorni odbor pojasnil, da naj bi v takšnih primerih veljal razumni rok. Zanima ga, ali je bilo v zvezi z navedenim, karkoli storjenega?

Občina Logatec je v zvezi z zadevo družbe Petrol d.d. Ljubljana prednostno skrbela za izvajanje vseh (pravnih in finančnih) opravil v izvršilnem postopku, ki ga je s predlogom začela družba Petrol d.d.. Na podlagi sklepa o dovolitvi izvršbe, ki ga je izdalo Okrajno sodišče na Vrhniki, je postal namreč račun Občine Logatec blokiran in s tem zelo oteženo finančno poslovanje občine. Ravno tako je Občinska uprava Občine Logatec še pred sprejemom poročila nadzornega odbora Občine Logatec na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani naslovila kazensko ovadbo. V vmesnem času je Okrajno sodišče na Vrhniki zavrnilo tako ugovor Občine Logatec zoper sklep o dovolitvi izvršbe kot tudi določitev zneska primerne porabe, zato so stekla vsa ravnanja v pripravo in vložitev pritožbe. Tako sodna praksa kot tudi mnenje Pravne fakultete v Ljubljani je potrjevalo navedbe, ki jih je Občina Logatec zagovarjala v pritožbenem postopku, vendar je kljub temu Višje sodišče v Ljubljani v delu teka zakonitih zamudnih obresti pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep Okrajnega sodišča na Vrhniki. S tem pa je Občini Logatec nastala dejanska škoda, in sicer v višini obresti, ki bi jih ne bilo treba plačati, če bi v pravdnem postopku Občina Logatec ustrezno ugovarjala. Občina Logatec je po sprožitvi kazenskega postopka nameravala kot oškodovanka priglasiti premoženjsko pravni zahtevek. Glede na izid pritožbenega postopka v izvršilni zadevi, pa bodo še pred uvedbo morebitnega kazenskega postopka, na podlagi ovadbe kriminalistične policije PU Ljubljana, ki je posamezna dejanja v predkazenskem postopku opravljala tudi na Občini Logatec, stekla vsa ravnanja za sprožitev tožbe zaradi nastale škode, ki je enoumno določljiva tudi na podlagi pravnomočnega sklepa Višjega sodišča v Ljubljani. V odškodninski tožbi bo Občina Logatec morala dokazati vse elemente civilnega delikta in sodišču za zatrjevana dejstva predložiti vse dokaze. Ne glede na izid izvršilnega postopka pa bo Občina Logatec preučila možnosti uporabe nadaljnjih pravnih sredstev ter skušala dokazati pravico.

5. Odgovor na vprašanje g. Miarna OBREZE in Franca RUDOLFA v zvezi s projektom CERO NIK
Vprašanje: MIRAN OBREZA: Vprašanje se nanaša na projekt CERO NIK. Občinski svet je sprejel DIIP CERO NIK. V gradivu je bila takrat še aktualna lokacija na Lomu in na podlagi tega so bile narejene tudi nadaljnje podlage in analize. Zanima ga, kdaj bo Občinski svet sprejel dopolnitev DIIPA, glede na dejstvo, da žal slišimo informacije o tem, da Lom ni več aktualna lokacija in da je nova izbrana lokacija v bližini Logatca, v IOC Logatec.

Vprašanje: Franc RUDOLF: Vprašanje se nanaša na projekt CERO NIK. Rečeno je bilo, da bo CERO NIK na Lomu, da se izognemo prometu po ulicah in cestah Logatca. Konec septembra, 22. 9. 2011, je bila v Notranjsko kraških novicah objavljen članek, v katerem župan pove, da bo vse sile uprl v to, da bo CERO NIK stal na nekdanji, stari lokaciji in da bo postavljen do 2015. Prav tako, je g. Rudolf v drugem časopisnem članku prebral, da del države zaostaja s postavitvijo takšnih centrov, omenjen je bil CERO NIK in CERO Nova Gorica, ter da naj bi ti centri padli v perspektivo 2014-2020. Zanima ga, ali ima Občina namen graditi v javno-zasebnem partnerstvu oz. na kakšen način se bo projekt zapeljal, da bo zgrajen do konec leta 2015?

Ministrstvo za okolje in prostor RS ni potrdilo lokacije pri Lomu zaradi Nature 2000. Dejstvo pa je, da je bila lokacija v  IOC za to dejavnost že opredeljena v prostorskem planu. Za novo lokacijo v IOC potrebujemo okoljevarstveno dovoljenje in v kolikor bomo to dovoljenje dobili, bomo nadaljevali s potrebnimi postopki, takrat bo noveliran tudi  DIIP.

Objekti za CERO NIK v Logatcu se bodo gradili izključno na podlagi denarnih sredstev s strani Evropske unije, države in občin. Glede na že sklenjeno pogodbo, ki jo je podpisalo šestnajst Občin s področja Notranjske, Istre in Krasa, gradnja v javno-zasebnem partnerstvu ni mogoča. Ministrstvo za okolje in prostor RS nam zagotavlja vsa potrebna sredstva, od nas, naše politične klime, občanov in projektanta pa je odvisno, če bomo še ujeli vlak za črpanje sredstev iz perspektive 2007-2013.


6. Odgovor na vprašanje g. Zorana MOJŠKERCA in v zvezi s komunalno infrastrukturo v IOC Zapolje
Vprašanje: Zoran MOJŠKERC: Vprašanje se nanaša na komunalno infrastrukturo v IOC Zapolje. Že dlje časa ima Javno komunalno podjetje Logatec, d. o. o., kot upravljalec komunalne infrastrikture v lasti Občine, probleme s preobremenjenostjo sistema za odvajanje komunalnih vod v IOC Zapolje. Zakaj in kako je prišlo do tega, da je breme za saniranje obstoječe problematike sedaj padlo na Občino, če pa je Industrijsko cono in vso infrastrukturo gradilo zasebno podjetje? V trenutku, ko je prišlo na tem področju do težav, pa mora Občina z javnimi sredstvi stanje sanirati. Po nekaterih izračunih, naj bi to stalo 0,5 milijona evrov. Želi, da se celovito pripravljeno poročilo tudi javno objavi.

Investitor TIM IMPEX d.o.o., ki je zgradil podtlačno vakumsko kanalizacijo v IOC Zapolje-Logatec, je s pogodbo o prenosu dela komunalne infrastrukture v last občine Logatec z, dne 11. 4. 2006, prenesel v last in upravljanje Občini Logatec tudi podtlačno kanalizacijo zgrajeno po projektu PGD, št.: 14/06-03/N, junij 2003, ki ga je izdelal Lovrenc J. Erker s.p. Po predaji kanalizacije je prišlo do povečanja količin odpadnih vod že priključenih objektov in do priklopa kanalizacijskega sistema južno od vakumske postaje,  prav tako so se na obstoječi sistem priključili objekti severno od regionalne ceste Logatec-Vrhnika s sanitarnimi in tehnološkimi odpadnimi vodami. Zato je obstoječi sistem postal poddimenzioniran, ter ves čas deluje na zgornji meji zmogljivosti. Na to sta večkrat opozorila tudi projektant in JP Komunalno podjetje Logatec d.o.o., ki je vzdrževalec sistema in z njim tudi upravlja. Za rešitev problema, je predvidena dograditev obstoječega sistema z položitvijo dodatne večje cevi in povečanje zmogljivosti vakumske postaje. 

7. Odgovor na vprašanje g. Stanislava ŠINKOVCA in v zvezi s kanalizacijo Rovte
Vprašanje: Stanislav ŠINKOVEC: Vprašanje se nanaša na kanalizacijo Rovte. Zanima ga, kje se stvari zatikajo in kaj se dogaja s tem projektom?

Za projekt »Sanitarna kanalizacija in lagunska ČN Rovte« je bilo načrtovano, da bi z gradnjo pričeli v mesecu juniju. Občinska uprava je v mesecu aprilu objavila javno naročilo za izbor izvajalca gradnje »Sanitarne kanalizacije in lagunske ČN Rovte«, ter nato v mesecu juniju izbrala izvajalca gradnje, to je podjetje GODINA d.o.o. Hrpelje, OIC-Hrpelje 22, 6240 Kozina. Na javno naročilo za izbor izvajalca gradnje so se javili trije ponudniki in sicer: TREVEN, gradnje in vzdrževanja, d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec, GODINA d.o.o. Hrpelje, OIC-Hrpelje 22, 6240 Kozina ter KRAŠKI ZIDAR d.d., Kolodvorska ulica 1, 6210 Sežana. Izbran je bil ponudnik GODINA d.o.o. Hrpelje, OIC-Hrpelje 22, 6240 Kozina, ki je predložil popolno ponudbo, ponujena cena za izvedbo gradbenih del pa zanaša 1.059.182,08 EUR. Ocenjena vrednost izvedbe gradbenih del po projektantskem popisu del je znašala 1.489.038,74 EUR. Najnižjo ponudbeno ceno je sicer ponudil ponudnik TREVEN, gradnje in vzdrževanja, d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec in sicer 845.040,74 EUR, vendar je moral naročnik (Občina Logatec) ponudbo izločiti zaradi neustrezne reference. Ustrezna referenca je namreč eden od pogojev v postopku javnega naročanja, ki ponudnika uvrsti v postopek izbire glede na vnaprej določena merila. Ponudnik TREVEN, gradnje in vzdrževanja, d.o.o., Obrtna cona 22, 1370 Logatec je zaradi izločitve njegove ponudbe vložil zahtevek za revizijo, katerega je naročnik s sklepom zavrgel.  TREVEN, gradnje in vzdrževanja, d.o.o., Obrtna cona 22, 1370 Logatec se je na  ta sklep naročnika pritožil in Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil je njegovo pritožbo zavrnila.

Na izbor izvajalca gradnje GODINA d.o.o. Hrpelje, OIC-Hrpelje 22, 6240 Kozina se je pritožil tudi ponudnik KRAŠKI ZIDAR d.d., Kolodvorska ulica 1, 6210 Sežana. Zahtevek za revizijo, ki ga je vložil KRAŠKI ZIDAR d.d., Kolodvorska ulica 1, 6210 Sežana je Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil zavrnila, dne 27. 9. 2011.
Iz navedenega sledi, da zaradi vloženih revizijskih zahtevkov neizbranih ponudnikov nismo mogli pričeti z gradnjo do odločitve Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, to je do dne 27. 9. 2011, oziroma, da se je postopek izbora izvajalca gradnje in s tem pričetek same gradnje zaradi vloženih revizijskih zahtevkov obeh ponudnikov podaljšal za tri mesece. 

V oktobru je bila nato podpisana pogodba za gradnjo »Sanitarna kanalizacija in lagunska ČN Rovte«, tako, da je lahko izbrani izvajalec GODINA d.o.o. Hrpelje, OIC-Hrpelje 22, 6240 Kozina pričel z samo gradnjo. Rok dokončanja gradbenih del je 30. 8. 2012.

8. Odgovor na vprašanje g. Borisa ČIČMIRKA in v zvezi z javno razsvetljavo v Logatcu
Vprašanje: Boris ČIČMIRKO: Vprašanje se nanaša na javno razsvetljavo. Zanima ga, glede na dejstvo, da je na to opozarjal že na 6. redni seji Občinskega sveta, zakaj še zmeraj n gorijo luči na Pavšičevi ulici in pri NLB-ju. Hkrati opozarja, da od 8 luči na ulici, ki pelje na Martinj Hrib, ne gorijo 4 ter da tudi ne gorijo luči pri cerkvi.

Cestna razsvetljava na Pavšičevi z krožiščem – novi odsek bo priklopljena do 28. 10. 2011.

Cestna razsvetljava pri NLB-ju je dotrajana in neustrezna. Do sedaj je bila priklopljena na objekt Mercator. V izdelavi so tehnične rešitve za obnovo svetilk in novi priklop. Za investicijo bo potrebno zagotoviti denar v proračunu občine Logatec.

Svetilke na Martinj hribu bo preveril vzdrževalec javne razsvetljave Komunalno podjetje Logatec d.o.o. in po potrebi zamenjal sijalke. Za prvo svetilko od krožišča proti Martinj hribu pa bo potrebno odpraviti okvaro na kablu.

Za cestno razsvetljavo pri cerkvi in OŠ 8 talcev, bo potrebno zamenjati dovodni elektro kabel in preklopiti javne površine. Za ta dela se pripravlja popis potrebnih del in predračun s strani Komunalnega podjetja Logatec d.o.o..

Vprašanja postavljena na 7. redni seji Občinskega sveta:

1. Odgovor na vprašanje g. Šemrova v zvezi z Mihovo domačijo na Kalcah
Vprašanje: Mirko ŠEMROV: Pobuda vezana na gradnjo večstanovanjskih objektov na Kalcah
G. Šemrov je povedal, da prihaja iz urbanistično in arhitekturno najbolj neurejenega in neusklajenega naselja v Logatcu – Kalce. Na eni od prejšnjih sej – vprašanje o večjem gradbenem posegu na območju Kalc. Pozanimal se je na UE Logatec in izvedel, da je bilo 24. 6. 2011 že izdano gradbeno dovoljenje za območje – levo na križišču za zazidalno površino 9.198 m², in sicer za 32 stanovanjskih enot v etažnem nizu. Njega in domačine moti višina sicer v breg vkopanih stanovanjskih enot – višina najvišje bo dosegla 17,6 m v višino. Meni, da taki objekti kvarijo kulturno krajino in ne sodijo v vaško okolje. Že v bližnji preteklosti so se na Kalcah gradili objekti, ki v vas ne sodijo – Sajevčeva domačija, Volčji hrib itd.. Zaveda se, da so objekti zgrajeni po načrtih, veljavni zakonodaji in odlokih. Kljub temu pa bi bilo treba v prihodnje dati več poudarka zunanjemu izgledu kraja in te akte spremeniti, da bi se v vaseh lahko gradile le eno ali dvostanovanjske hiše, ki bi vizualno sovpadale s hišami staroselcev. Predlaga, da bi morala biti v bodoče za večje posege v prostor obveščena lokalna skupnost, ki bi dala tudi svoje mnenje. Svoje mnenje bi moral dati tudi Občinski svet Občine Logatec. Prepričan je, da se z novo predvideno gradnjo nad križiščem da spremeniti gradbeni načrt, da bi se višina objektov znižala, in sicer na višino da bi nova gradnja sovpadala z okolico.
Omenil je tudi več kot 30 let propadajočo Mihovo domačijo, ki je pod spomeniškim varstvom, ki jo lastnik že lep čas neuspešno prodaja, kar tudi kaže na neurejeno podobo kraja. Treba bi bilo poostreno nastopiti nasproti lastnikom ter pod okriljem Zakona o varnosti cestnega prometa in splošne varnosti začeti urejati stvari in podrtijo sanirati.

I. del odgovora – GRADNJA VEČSTANOVANJSKIH OBJEKTOV – KALCE
V zadevi pobude o obveščanju lokalne skupnosti o večjih posegih in podajanje mnenj o nameravani gradnji s strani občisnekga sveta, občinska uprava pojasnjuje da področje izdaje soglasij ureja Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-uradno prečiščeno besedilo, 14/05-popr., 92/05-ZJC-B, 93/05-ZVMS, 111/05-odl. US, 120/06-odl. US, 126/07, 108/09, 61/10-ZRud-1, 20/11-odl. US, v nadaljnjem besedilu: ZGO). V skladu z ZGO je soglasodajalec državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila, za katerega je z zakonom določeno, da določa projektne pogoje in daje soglasja za graditev objektov. Seznam soglasodajalcev vodi ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve.
Občinski svet ni pristojen za vodenje ali obravnavo upravnih nalog, saj ima skladno z 11. členom Statuta Občine Logatec (Logaške novice, št. 10/10 -uradno prečiščeno besedilo) občina občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti. Občinska uprava je torej tista, ki odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na prvi stopnji.
Občinska uprava, kot pristojni soglasodajalec po ZGO, je tako pristojna za podajo projektnih pogojev in soglasij za poseg v varovalni pas gospodarske javne infrastrukture, t.j. ceste in mora določiti projektne pogoje v 15 dneh pri manj zahtevnemu objektu in v 30 dneh pri zahtevnemu objektu. Občinska uprava izdaja tudi soglasje za priključitev in mora poslati 3
soglasje v 30 dneh od prejema popolne vloge. Narava teh soglasij ni tista, ki dovoljuje določen poseg v prostor, saj je to stvar presoje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ko mora upravni organ, Upravna enota, preveriti tudi ali je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom. V postopku izdaje gradbenega dovoljenja je občinska uprava torej udeležena zgolj kot soglasodajalec, Upravna enota pa vsakokrat pri izdaji gradbenih dovoljenj pozove občino k prijavi udeležbe v postopku.
Možnost vključevanja v postopek gradbenega dovoljenja ima glede na sodbo Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 20/11, U-I-165/09-34), ki je razveljavilo prvi in drugi odstavek 62. člena ter 74.b člen ZGO, vsaka oseba, ki ima zaradi varstva svojih pravnih koristi pravico udeleževati se upravnega postopka, ki je bil uveden na zahtevo drugega ali po uradni dolžnosti (v tem primeru postopek za izdajo gradbenega dovoljenja na Upravni enoti), in je stranski udeleženec. Stranski udeleženec je samo tisti, ki varuje kakšno svojo pravno korist v upravni stvari, ki je predmet upravnega postopka, in kolikor jo v tem upravnem postopku sploh lahko varuje. Obstajati mora torej določeno razmerje stranskega udeleženca do upravne stvari, ki je predmet konkretnega upravnega postopka. To razmerje vzpostavlja materialni predpis, iz katerega je razvidno tudi, ali ima oziroma kdo ima lahko kakšno pravno korist v upravni stvari, o kateri se odloča v upravnem postopku. Stranski udeleženci v upravnih postopkih niso stranke in nimajo enakega procesnega položaja kot stranke. V teh postopkih imajo po določbah ZUP enake procesne pravice in dolžnosti kot stranka, vendar pa jih lahko izvajajo le v obsegu, s katerim se zagotavlja varstvo njihovih pravnih koristi, torej omejeno. Vsakomur, komur pravo priznava obstoj njegovega pravno varovanega interesa, je treba omogočiti, da ta interes zavaruje tudi v upravnem postopku, v katerem bi bilo lahko v ta interes poseženo. Ali tak osebni, neposredni in pravno varovani interes obstaja, pa izhaja iz pravne norme in njenega namena varovanja položaja določenega posameznika.

II. del odgovora – MIHOVA DOMAČIJA
Svetnik Mirko Šemrov je na 7. redni seji Občinskega sveta Občine Logatec z dne, 30. junij 2011, omenil tudi več kot 30 let propadajočo Mihovo domačijo, ki je pod spomeniškim varstvom, ki jo lastnik že lep čas neuspešno prodaja, kar tudi kaže na neurejeno podobo kraja. Treba bi bilo poostreno nastopiti nasproti lastnikom ter pod okriljem Zakona o varnosti cestnega prometa in splošne varnosti začeti urejati stvari in podrtijo sanirati.
Občina Logatec je v pomladnih in poletnih mesecih 2011, kljub dejstvu, da ne more in ne sme posegati v lastninske pravice in v imenu lastnika sprožati postopkov reševanja stanja Mihove domačije, skladno z določbami 5. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08) izvedla določene aktivnosti, in sicer:
1. bila v kontaktih z lastnico,
2. 6. maja 2011 naslovila prošnjo za pomoč pri reševanju situacije dr. Petru Verliču, poslancu Državnega zbora Republike Slovenije, ki je nemudoma za pomoč zaprosil Majdo Širca, takrat aktualno ministrico za kulturo Republike Slovenije,
3. 22. junija 2011 naslovila prošnjo za pomoč Samu Bevku, poslancu Državnega zbora Republike Slovenije, ki je predstavnike Ministrstva za kulturo Republike Slovenije zaprosil za urgentni sestanek,
4. 13. julija 2011 bila Občina Logatec seznanjena z odgovorom Majde Širca, nekdanje ministrice za kulturo, v katerem ministrica pove, da so na ministrstvu za kulturo že dolgo seznanjeni z večplastno problematiko državnega spomenika.
5. 21. julija 2011 se udeležila sestanka, ki ga je sklical Samo Bevk, poslanec Državnega zbora Republike Slovenije in ki je potekal na sedežu Ministrstva za kulturo, Maistrova 10, Ljubljana.
6. o vseh aktivnostih in odgovorih ter dogovorih pristojnih služb obvestila lastnico,
7. na začetku meseca avgusta 2011 je dobila informacijo, da je Mihova domačija naprodaj za 206.560,00 EUR. Informacija je bila objavljena preko spletnega nepremičninskega oglasa na portalu Bolha (oglas ni več aktualen) in na portalu Nepremičnine Ruj.

V nadaljevanju vas seznanjamo z odgovorom Majde Širca, nekdanje ministrice za kulturo, in zabeležko sestanka z dne, 21. julij 2011, kjer so predstavniki direktorata za kulturno dediščino ministrstva za kulturo in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije podali možnosti reševanja nastale situacije in vsebino oglasa, objavljenim na: http://www.ruj-nepremicnine.si/nepremicnine.html?detail=5268744 .

Odgovor ministrice za kulturo na pisno poslansko vprašanje dr. Petra Verliča v zvezi s preklicem režima spomenika državnega pomena
Datum: 20.06.2011

Spoštovani,

Na prejeto poslansko vprašanje dr. Petra Verliča v zvezi s preklicem režima spomenika državnega pomena Kalce 2, odgovarjamo slednje:

Spoštovani g. poslanec, dr. Peter Verlič,
zahvaljujemo se vam za vprašanje, s katerim izražate skrb za kulturno dediščino v Sloveniji.
Na Ministrstvu za kulturo smo že dolgo seznanjeni z večplastno problematiko kulturnega spomenika, domačije Kalce 2. Nekdanja kmetija z več izjemnimi stavbami je bila na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine in s soglasjem lastnikov, razglašena za kulturni spomenik državnega pomena. Stroka, občina, lastniki in ministrstvo so optimistično menili, da bo razglasitev dodatna spodbuda za celostno prenovo in ohranitev »Mihove domačije«. Lastnik bi lahko s statusom spomenika državnega pomena lažje kandidiral na razpisih MK in drugih ministrstev in omogočil prenovo kmetije ali uvedbo novih funkcij na izjemni legi ob magistralni cesti.
Žal se zaradi tragičnih dogodkov v družini lastnika in razmer na tržišču nepremičnin zadeve niso obrnile v pozitivno smer. Optimistične želje, da bi bilo mogoče celoto prodati zasebnikom za sorazmerno veliko vsoto, so se izkazale za neutemeljene. Niti občina niti ministrstvo nimata sredstev, da bi odkupili posestvo za ponujano ceno. Lastniki tudi niso 5
kandidirali na nobenem od razpisov z načrti in programi, ki bi omogočili prenovo. Posestvo, kakor vam je znano, kljub prizadevanju stroke in lokalne skupnosti, žal propada.
Zakonodaja ni predvidela veliko možnosti ohranjanja spomenikov mimo volje in želja lastnikov, ker so pravice lastnika običajno postavljene na prvo mesto. Teoretično je mogoče lastniku lastnino vzeti (ga razlastiti, 63. člen ZVKD-1), vendar ima ta pravico do odškodnine. V praksi in ob dolgotrajnih sodnih postopkih se dokazovanja vrednosti in odškodnine zelo zavlečejo in objekti med tem nezadržno propadajo. V posameznih primerih postopkov ni mogoče izpeljati zaradi izjemno visokih zahtev po odškodnini za objekte, ki so praktično brez vrednosti, vendar na izjemnih lokacijah. Pogosto lastniki namenoma puščajo objekte propadati, ker želijo zgraditi nove objekte.
Ministrstvo je razpolagalo tudi z izjemno skromnimi sredstvi za obnovo kulturnih spomenikov. Po dodatnih ukrepih, ki zahtevajo še zmanjšanje proračunskih sredstev MK, bo žal okrnjena že tako nizka proračunska postavka za obnovo kulturnih spomenikov.
Na podlagi 38. člena ZVKD-1 je mogoč tudi izjemen ukrep, ko ZVKDS sam opravi nujna sanacijska dela za zaščito spomenika, in po tem terja pokritje stroškov od lastnika. V konkretnem primeru ZVKDS ob številnih restrikcijskih ukrepih (zmanjšanje finančnih sredstev za delovanje) v obdobju recesije ne razpolaga s sredstvi, ki bi jih založil za tak poseg. Glede na poznavanje situacije se ZVKDS tudi zaveda, da lastnik ni zmožen povrniti niti najnujnejših stroškov posega in, da realna vrednost posesti ne dosega vrednosti sanacijskih del.
Ministrstvo za kulturo je že sprožilo postopek preklica razglasitve. Kot podlago za to pa potrebuje predlog ZVKDS za preklic razglasitve, ker poteka postopek na identičen način kot razglasitev. Strokovna služba do sedaj predloga za preklic razglasitve še ni posredovala.
S spoštovanjem,
Majda Širca, Ministrica

Zabeležka sestanka na Ministrstvu za kulturo, 21. julija 2011, Mihova domačija, Kalce 2
dne, 21. julija 2011 je bil na sedežu Ministrstva za kulturo, Maistrova 10, Ljubljana izveden sestanek na temo Mihova domačija (Hiša Kalce 2 (EŠD 9244) in Kalce pri Logatcu - Domačija Kalce 2 (EŠD 8664)).
Sestanka so se udeležili Samo Bevk, poslanec, Državni zbor Republike Slovenije, Aleš Horvat, Državni zbor Republike Slovenije, Damjana Pečnik, direktorica Direktorata za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije, Gojko Zupan, Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Silvester Gaberšček, Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Jelka Pirkovič, generalna direktorica Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Daniela Tomšič, generalna konservatorka Zavoda za varstvo Kulturne dediščine Slovenije, Boris Vičič, vodja območne enote Ljubljana Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Berto Menard, župan Občine Logatec in Renata Gutnik, Občina Logatec. 6
V razpravi, v kateri so prisotni, seznanjeni s temo propadajoče Mihove domačije, Kalce 2 (z odlokom razglašena za kulturni spomenik državnega pomena), razpravljali o stanju in rešitvah trenutne situacije, je bilo ugotovljeno naslednje:
- Mihova domačija je v zelo slabem stanju, razpadanje stavb ogroža promet in udeležence v prometu na Tržaški cesti ob posestvu,
- v preteklosti so lastniki reševali lastninske pravice, ko so slednje vzpostavili pa niso varovali spomenika,
- sedanja lastnica ob svojih življenjskih stiskah nima sredstev in volje za obnovo in prosi za akt o prenehanju statusa spomenika, ki naj bi ji omogočil prodajo zemljišča, prostega varstvenega režima,
- pri sanaciji strehe, zapiranju hiše in izmerah Mihove domačije je pred leti Republika Slovenija participirala z nepovratnimi finančnimi sredstvi,
- večkrat so predstavniki Ministrstva za kulturo pomagali lastnikom tudi z iskanjem potencialnega kupca, do prodaje pa zaradi ravnanja / mnenja lastnika ni prišlo,
- prav tako je Občina Logatec med drugim iskala rešitve tudi z možnostjo odkupa domačije, pri čemer se lastnica ni strinjala s ceno, postavljeno po uradni cenitvi, Občina Logatec pa sedaj nima ne sredstev ne namena odkupiti domačijo,
- Zavod za varstvo Kulturne dediščine Slovenije se ne strinja s sprejetjem akta o prenehanju statusa spomenika in predlaga posodobitev režima.
Sklep:
1. v drugi polovici septembra 2011 pristojni organ izvede ponovno ovrednotenje stanja, ki bo pokazalo katere dele domačije je nujno potrebno ohraniti, kateri potrebujejo rekonstrukcijo,
2. na podlagi analize stanja se pripravi spremembe Odloka o razglasitvi Domačije Kalce 2 za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 26/2001),
3. lastnici se predlaga zastopnika in se jo seznani z lokacijsko informacijo, saj tudi umik statusa ne omogoča vseh morebitnih dejanj z dotično lokacijo (gradnje,...),
4. Občina Logatec pomaga lastnici pri iskanju potencialnega kupca z objavo oglasov v medijih,
5. udeleženci tokratnega sestanka se ponovno sestanejo septembra, predvidoma na lokaciji Mihove domačije, ob prisotnosti lastnice.
Sestanek je bil zaključen ob 12. uri.7
Vsebina oglasa na
http://www.ruj-nepremicnine.si/nepremicnine.html?detail=52687448

2. Odgovor na vprašanje g. Čičmirka v zvezi z vpisom služnosti za kanalizacijo na Martinj Hribu
Vprašanje: Boris ČIČMIRKO: Od podpisa služnostnih pogodb za kanalizacijo na Martinj Hribu je že dve leti, zakaj še niso vpisane?

Večina služnosti je bilo vpisanih v mesecu maju 2011, pred vložitvijo vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo kanalizacije na Martinj hribu. Približno deset služnosti ni bilo pridobljenih, oziroma so bile pogodbe v taki obliki, da vpis služnosti v Zemljiško knjigo ni bil možen. Za nekatere lastnike je bilo potrebno pridobiti še dodatno zemljiškoknjižno dovolilo zaradi prepovedi obremenitve določene parcele. Do danes nam je uspelo pridobiti in vpisati vse služnosti za izgradnjo kanalizacije na Martinj hribu.

Vprašanja postavljena na 6. redni seji Občinskega sveta:

Sporazum o odplačilu dolga upnika Petrol d.d.

Predlagatelj: Berto Menard, župan

Predlog sklepa:
Občinski svet Občine Logatec pooblašča župana Občine Logatec za podpis sporazuma o odplačilu dolga upnika Petrol d.d. po zamudni sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 6. 7. 2007 opr. št. VII Pg 117/2007 pod naslednjimi pogoji:
- obračunano glavnico z zakonskimi zamudnimi obrestmi do dne 1. 1. 2002 v višini 1.065.758,07 EUR, zmanjšano za že plačane zneske v skupni višini 560.895,08 EUR, kar znaša za plačilo še 504.863,00 EUR, najkasneje do dne 30. 9. 2011,
- razliko med 1.065.758,07 EUR in 2.253.388,17 EUR (glavnica) v obročnem odplačilu v enakih mesečnih obrokih, od katerih vsak zapade vsakega zadnjega dne v mesecu,
- brez prejudica na vloženo pritožbo zoper sklep o izvršbi Okrajnega sodišča na Vrhniki z dne 14. 3. 2011 opr. št. 1437 Ig 5/2011,
- pod pogojem vračila plačila iz druge alineje s strani upnika Petrol d.d. v primeru ugoditve pritožbi iz prejšnje alineje glede višine dolga.

Berto Menard, župan

Obrazložitev:
Občina Logatec je na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 6. 7. 2007 opr. št. VII Pg 117/2007 upniku Petrol d.d. dolžna plačati terjatev, ki znaša 2.253.388,17 EUR. Za izterjavo navedene terjatve je upnik Petrol d.d. vložil predlog za izvršbo in je Okrajno sodišče na Vrhniki izdalo sklep o dovolitvi izvršbe. Po stališču občine Logatec so obresti prisojenih glavnic prenehale teči z dnem 1. 1. 2002 in bi tako terjatev skupno morala znašati zgolj 1.065.758,07 EUR. Zaradi vloženega izvršilnega postopka je transakcijski račun občine v blokadi in je občini onemogočeno normalno poslovanje vse do odločitve o njeni pritožbi, pri čemer obstaja tudi možnost vlaganja izrednih pravnih sredstev. Rešitve pritožbenega postopka tako kratkoročno ni mogoče pričakovati. Glede na blokado računa občine je bilo z upnikom Petrol d.d. dogovorjeno, da se izvršba odloži, torej se ne izvršuje po sodni poti in se račun občine deblokira, vendar vse pod pogojem, da občina sporni znesek terjatve, razviden iz druge alineje sklepa, upniku plača na način, kot je določen v drugi alineji sklepa. Občina s tem doseže deblokado računa in nemoteno poslovanje. S sporazumom pa se občina tudi zavaruje, da bo v primeru pozitivne rešitve pritožbe zoper sklep o dovolitvi izvršbe upnika ta znesek lahko izterjala nazaj. Bistvo sporazuma je torej omogočiti deblokado računa občine in s tem normalnega poslovanja za ceno vrednosti razlike v obrestih, ki jih zahteva upnik na račun obročnega odplačila.
Pripravil: Odvetnik Andrej Turk

Vprašanja postavljena na 5. redni seji Občinskega sveta

1. Odgovor na vprašanje g. Obreze, v zvezi s širokopasovno telekomunikacijsko infrastrukturo
Vprašanje: Miran OBREZA:
Vprašanje v zvezi z dolgoročno strategijo glede opremljanja občine Logatec s širokopasovno telekomunikacijsko infrastrukturo 
Župana oz. občinsko upravo sprašuje, kakšna je dolgoročna strategija glede opremljanja občine Logatec s širokopasovno telekomunikacijsko infrastrukturo. To sprašuje zato, ker v proračunu za leto 2011 ni zasledil namenskih sredstev za to postavko. V oči bode dejstvo, da nekatere sosednje občine take projekte že realizirajo, nekatere pa se prijavljajo na razpise za pridobivanje sredstev za sofinanciranje projektov izgradnje širokopasovne telekomunikacijske infrastrukture.

Za gradnjo, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij so bili do sedaj objavljeni trije razpisi za pridobitev sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj.

Prvič je bil za gradnjo, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja objavljen razpis, dne 8. 6. 2007, h kateremu je pristopila tudi Občina Logatec. Izdelan je bil načrt razvoja širokopasovnega omrežja, sprejet sklep občinskega sveta, da obstoja interes za sklenitev javno zasebnega partnerstva za izvedbo tega projekta ter začet postopek javnega naročila za izbor izvajalca gradnje, upravljana in vzdrževanja širokopasovnega omrežja. Ministrstvo za gospodarstvo je nato, dne 29. 6. 2007, objavilo preklic tega razpisa.

Ponovo je Ministrstvo za gospodarstvo, dne 14. 12. 2007, objavilo razpis za gradnjo, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja ter seznam naselij po občinah, ki so določena kot bele lise (območja, kjer ni komercialnega interesa za gradnjo, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij). V občini Logatec so bila kot bele lise določena območja petih naselij in sicer: Grčarevec, Hleviše, Jakovica, Laze, Medvedje Brdo. Občina Logatec je nadaljevala z aktivnostmi pri tem projektu. Noveliral se je načrt razvoja širokopasovnega omrežja, izdelal se je DIIP ter investicijski program, kar se je tudi potrdilo na občinskem svetu. Dvakrat je bilo objavljeno javno naročilo za izbor izvajalca gradnje, upravljanja in vzdrževanja odprtega širokopasovnega omrežja, saj se na prvo javno naročilo ni javil noben ponudnik. Z drugim javnim naročilom je bil izbran izvajalec gradnje, upravljanja in vzdrževanja odprtega širokopasovnega omrežja in sicer GVO, gradnja in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij, d.o.o. Z izbranim podjetjem je občina vložila vlogo za pridobitev sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj na tretje odpiranje vlog, vendar sredstev ni pridobila. Sredstva so bila takrat dodeljena dvema občinama (Postojna in Ormož), na razpis pa se je prijavilo 22 občin.

Zadnji razpis za gradnjo, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja je bil objavljen, dne 9. 7. 2010, objavilo ga je Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Občina Logatec je že pred tem posredovala sosednjim občinam (Vrhnika, Borovnica, Cerknica, Loška dolina in Bloke) dopis, s katerim je želela navedene občine povabiti k skupnem sodelovanju pri tem projektu z namenom uspešnejšega kandidiranja za pridobitev sredstev. Zanimanje je izrazila le občina Vrhnika. Z novim razpisom za gradnjo, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja so bile bele lise podrobneje opredeljene, tako da je bilo za Občino Logatec določeno le naselje Medvedje Brdo kot naselje, ki je v celoti označeno za belo liso, druga naselja (Grčarevec, Hleviše, Hlevni Vrh, Jakovica, Lavrovec, Laze, Petkovec, Praprotno Brdo, Ravnik pri Hotedršici, Rovtarske Žibrše, Rovte, Vrh Sv. Treh Kraljev, Zaplana-del, Žibrše) pa so bila označena le kot delne bele lise.

Z novim razpisom so bila na novo določena tudi merila za izbor upravičencev ter prag števila točk, nad katerim bo odobreno sofinanciranje. Ta prag je znašal 60 točk, Občina Logatec pa je na podlagi objavljenih meril dosegla le 42,27 točk, kar ni zadostovalo za kandidiranje na razpisu. Občina Logatec se je nato poizkušala povezati s katero od skupin občin, ki so bile dejavne na tem projektu za skupno kandidiranje na razpisu. Dogovori so potekali s skupino občin iz Dolenjske – vodilna občina Mokronog-Trebelno, ker so imeli izbranega istega izvajalca za gradnjo, upravljane in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja – GVO d.o.o., vendar do skupnega sodelovanja ni prišlo, ker bi sodelovanje občine Logatec v tem projektu zmanjševalo skupno število točk preostalim občinam, dobljenih na merilu št. 1 (delež novih priključkov / vsa gospodinjstva), saj ima Občina Logatec v primerjavi z ostalimi občinam zelo malo gospodinjstev na belih lisah glede na vsa gospodinjstva v občini.  Iz istega razloga nas k skupnemu kandidiranju na razpisu niso sprejele tudi občine iz Zgornje savinjske doline - vodilna občina Mozirje, s katero so tudi potekali dogovori o skupnem kandidiranju na razpisu za pridobitev evropskih sredstev za gradnjo, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja.

Glede na navedeno, predvsem pa ob zavedanju velikega interesa prebivalcev v naseljih, kjer ni pokritosti z širokopasovnim omrežjem elektronskih komunikacij, oziroma je le-ta delna, smo pričeli z iskanjem drugih rešitev za pokrivanje teh naselij s širokopasovnim omrežjem elektronskih komunikacij. Za naselje Grčarevec smo se tako povezali s podjetjem Telekom d.d., ki je bilo pripravljeno investirati v izgradnjo širokopasovnega omrežja v tem naselju, občina pa je zagotovila brezplačno služnost za postavitev elektronske komunikacijske naprave. Projekt je pri koncu, tako da v kratkem času pričakujemo, da bo naselju Grčarevec omogočen dostop do širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij.

V prihodnje nameravamo tudi za ostala naselja, ki še niso pokrita z širokopasovnim omrežjem, iskati podobne rešitve kot za naselje Grčarevec.

2. Odgovor na vprašanje g. Rudolfa v zvezi s čistilno napravo in kanalizacijo v naselju Rovte v povezavi s komunalnim prispevkom, ki odpade na posamezno gospodinjstvo
Vprašanje: Franc RUDOLF:
Vprašanje oz. pobuda v zvezi s čistilno napravo in kanalizacijo v naselju Rovte
Že dalj časa je znan projekt izgradnje čistilne naprave in kanalizacije v naselju Rovte. Iz poročila medijev je tudi zaznati, da je Vladna služba za regionalno politiko odobrila sofinanciranje tega projekta iz naslova regionalnih spodbud. Tudi iz sprejetega proračuna je razvidno, da so namenjena določena sredstva za samo izgradnjo in ker je pripravljen projekt in pridobljeno gradbeno dovoljenje, je pričakovati razpis za izbor izvajalca in sam začetek gradnje verjetno v jeseni letošnjega leta.

Ko je občinski svet razpravljal in potrjeval investicijsko dokumentacijo, je bilo povedano tudi, da bo del sredstev za samo izgradnjo moralo prispevati tudi prebivalstvo naselja Rovt oziroma vsi tisti, ki se bodo na kanalizacijo priključevali. Prebivalci Rovt bi radi vedeli, kakšen bo ta znesek na posamezno gospodinjstvo in pod kakšnimi pogoji in v kakšnem časovnem roku bo potrebno ta sredstva prispevati.

Zato Svetniška skupina SLS daje pobudo, da občinska uprava pripravi predlog Odloka o programu opremljanja za področje izgradnje čistilne naprave in kanalizacije Rovte v najkrajšem možnem roku, tako da bi o njem občinski svet lahko razpravljal in ga sprejel pred pričetkom izvajanja same investicije. S tem bi se izognili mnogim kasnejšim zapletom, ki so znani iz preteklosti.

V okviru projekta izgradnje čistilne naprave in kanalizacije v naselju Rovte nam je bilo s prijavo na razpis Evropskega sklada za regionalni razvoj odobrenih skupno 320.000,00 EUR evropskih sredstev ter po 23. členu ZFO-1 še 303.346,00 EUR. V proračunu Občine Logatec je za ta namen za leto 2011 in 2012 predvidenih skupno 912.473,95 EUR sredstev.

Postopek javnega naročanja za izbiro izvajalca gradnje je že v teku. Razpis je bil objavljen na portalu javnih naročil, št. JN 4006/2011, dne 19. 4. 2011, pri čemer se izteče rok za predložitev vlog 17. 5. 2011.

Občinska uprava je v mesecu maju pristopila k izdelavi Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč v naselju Rovte, v katerem bodo opredeljene neslednje podlage za odmero komunalnega prispevka:
- obračunska območja posameznih vrst komunalne opreme,
- izračunani skupni in obračunski stroški opremljanja po posameznih vrstah komunalne opreme in po obračunskih območjih, in
- preračun obračunskih stroškov opremljanja na m2 parcele oziroma na m2 neto tlorisne površine objekta po posameznih vrstah komunalne opreme in obračunskih območjih.

V postopku priprave programa opremljanja bo organizirana tudi seznanitev javnosti o okvirnih zneskih komunalnega prispevka. Predvidoma bodo ti zneski znani v roku enega meseca.

Občinska uprava Občine Logatec tako zaenkrat še ne more dati točnega podatka, kakšen znesek komunalnega prispevka bo odpadel na posamezno gospodinjstvo v naselju Rovte.

3. Odgovor na vprašanje g. Hodnika v zvezi s CERO NIK
Vprašanje: Boris HODNIK:
Vprašanje v zvezi s CERO NIK
K vprašanju ga je napeljal članek v zvezi s CERO NIK, ki ga je 14. 4. 2011 prebral v časopisu Delo. Zmotili so ga zneski, ki se pojavljajo v članku. Severnoprimorske občine z odlagališčem oz. s predelavo pri Stari gori pravijo, da je njihova lastna cena oz. primerna cena okrog 109 €. Hkrati v članku piše, da se bo dalo smeti v Ljubljano peljati celo  za ceno pod 100 €. Logaška kalkulacija pa kaže 71 €. Zanima ga, kdo je naredil kalkulacijo za našo občino, kaj le-ta vsebuje in ali jo je že kakšen organ obravnaval.

Cena 71 €/tona izhaja iz DIIP, ki je pripravljen kot osnova za oceno investicije v CERO NIK. Cena vsebuje naslednje obratovalne stroške:
o stroški obratovanja objektov in opreme,
o stroški energije, materiala, storitev,
o splošni in režijski stroški,
o stroški obdelave odpadkov,
o stroški sosežiga SRF/RDF,
o stroški odlaganja – ODLAGALIŠČE

Ta cena ne vsebuje amortizacije za investicijo, ker je za pripravo DIIP še ni potrebno upoštevati. V naslednjih dokumentih PIZ (predinvesticijska zasnova) in IP (investicijski program) pa bo zajeta celotna cena obratovalnih stroškov, tudi z amortizacijo.

Za občino je bila narejena ocena stroška po toni z različnimi variantami višine investicije in smo prišli do zaključkov, da se bo cena z amortizacijo gibala med 99 in 120 € po toni  glede na višino investicije.

Ocena stroška po toni je bila ocenjena na podlagi referenčnih objektov, torej se predvidevajo odstopanja od te cene v manjši meri. Ključni faktor končne cene potrošnika pa je vedno število prebivalcev, ki z zviševanjem števila prebivalcev zmanjšuje uporabniško ceno oz. obratno.

4. Odgovor na vprašanje ge. Kermavnar v zvezi z imenovanjem članov v svete javnih zavodov
Vprašanje: Anita KERMAVNAR:
Vprašanje v zvezi z imenovanjem članov v svete javnih zavodov
Zanima jo članstvo podžupana v Svetu javnega zavoda ZD Logatec, saj je po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije nezdružljivo. Zanima jo, ali je občinska uprava že dobila odstopno izjavo oz. kako se bo postopalo naprej.

Občinska uprava je v zvezi s postavljenim vprašanjem opravila dodatne poizvedbe. V Uradnem listu št. 26, z dne 8. 4. 2011, je bila objavljena novela Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je posegla tudi v člen, ki ureja prepoved članstva in dejavnosti. Na podlagi tretjega odstavka 27. člena ZIntPK velja prepoved članstva oziroma opravljanja dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, če je oseba zasebnega prava nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe, tudi za nepoklicne župane in podžupane, ki opravljajo funkcijo v občini, ki je s subjekti iz tega odstavka ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana. Iz tega razloga je občinska uprava podžupana Vladislava Puca pisno obvestila z dokumentom št. 033-1/2011-1, z dne 20. 4. 2011, ter ga seznanila s pravicami in dolžnostmi. Vladislav Puc je pozivu sledil in podal odstopno izjavo, ki jo bo v nadaljnjo obravnavo občinskemu svetu predložila Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

5. Odgovor na vprašanje g. Čičmirka, v zvezi z obravnavo soglasij
Vprašanje: Boris ČIČMIRKO:
Pobuda v zvezi z obravnavo soglasij h gradbenim dovoljenjem 
Pobuda v imenu prebivalcev Martinj Hriba, Blekove vasi in Gornjega Logatca oz. Kalc. Trenutno je v postopku za  izdajo gradbenega dovoljenja za večstanovanjske objekte za okrog 210 oz. 220 stanovanj. Občinski svet res ne more obravnavati vsakega soglasja k vsakemu gradbenemu dovoljenju posebej, ampak, če se gradi 108 stanovanj na eni lokaciji, meni da bi bilo prav, da to obravnava tudi občinski svet. 108 novih stanovanj pomeni dodatnih 400 do 500 prebivalcev. Kanalizacija, voda,… in tako naprej.

V zadevi pobude v zvezi z obravnavo soglasij h gradbenim dovoljenjem občinska uprava pojasnjuje, da področje izdaje soglasij ureja Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-uradno prečiščeno besedilo, 14/05-popr., 92/05-ZJC-B, 93/05-ZVMS, 111/05-odl. US, 120/06-odl. US, 126/07, 108/09, 61/10-ZRud-1, 20/11-odl. US, v nadaljnjem besedilu: ZGO). V skladu z ZGO je soglasodajalec državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila, za katerega je z zakonom določeno, da določa projektne pogoje in daje soglasja za graditev objektov. Seznam soglasodajalcev vodi ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve. Občinski svet ni pristojen za vodenje ali obravnavo upravnih nalog, saj ima skladno z 11. členom Statuta Občine Logatec (Logaške novice, št. 10/10 -uradno prečiščeno besedilo) občina občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti. Občinska uprava odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na prvi stopnji. Občinska uprava, kot pristojni soglasodajalec po ZGO, je tako pristojna za podajo projektnih pogojev in soglasij za poseg v varovalni pas gospodarske javne infrastrukture, t.j. ceste in mora določiti projektne pogoje v 15 dneh pri manj zahtevnemu objektu in v 30 dneh pri zahtevnemu objektu. Občinska uprava izdaja tudi soglasje za priključitev in mora poslati soglasje v 30 dneh od prejema popolne vloge. Narava teh soglasij ni tista, ki dovoljuje določen poseg v prostor, saj je to stvar presoje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ko mora upravni organ, Upravna enota, preveriti tudi ali je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom. V postopku izdaje gradbenega dovoljenja je občinska uprava torej udeležena zgolj kot soglasodajalec, Upravna enota pa vsakokrat pri izdaji gradbenih dovoljenj pozove občino k prijavi udeležbe v postopku. 

Možnost vključevanja v postopek gradbenega dovoljenja ima glede na sodbo Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 20/11, U-I-165/09-34), ki je razveljavilo prvi in drugi odstavek 62. člena ter 74.b člen ZGO, vsaka oseba, ki ima zaradi varstva svojih pravnih koristi pravico udeleževati se upravnega postopka, ki je bil uveden na zahtevo drugega ali po uradni dolžnosti (v tem primeru postopek za izdajo gradbenega dovoljenja na Upravni enoti), in je stranski udeleženec. Stranski udeleženec je samo tisti, ki varuje kakšno svojo pravno korist v upravni stvari, ki je predmet upravnega postopka, in kolikor jo v tem upravnem postopku sploh lahko varuje. Obstajati mora torej določeno razmerje stranskega udeleženca do upravne stvari, ki je predmet konkretnega upravnega postopka. To razmerje vzpostavlja materialni predpis, iz katerega je razvidno tudi, ali ima oziroma kdo ima lahko kakšno pravno korist v upravni stvari, o kateri se odloča v upravnem postopku. Stranski udeleženci v upravnih postopkih niso stranke in nimajo enakega procesnega položaja kot stranke. V teh postopkih imajo po določbah ZUP enake procesne pravice in dolžnosti kot stranka, vendar pa jih lahko izvajajo le v obsegu, s katerim se zagotavlja varstvo njihovih pravnih koristi, torej omejeno. Vsakomur, komur pravo priznava obstoj njegovega pravno varovanega interesa, je treba omogočiti, da ta interes zavaruje tudi v upravnem postopku, v katerem bi bilo lahko v ta interes poseženo. Ali tak osebni, neposredni in pravno varovani interes obstaja, pa izhaja iz pravne norme in njenega namena varovanja položaja določenega posameznika.

6. Odgovor na vprašanje g. Čičmirka, v zvezi z obračunavanjem komunalnega prispevka
Vprašanje: Boris ČIČMIRKO:
Vprašanje v zvezi z obračunavanjem komunalnega prispevka za gradnjo večstanovanjskih in gospodarskih objektov
Ves čas se govori, da ni denarja, da je občinski proračun prazen. Zato ga zanima, če se lahko pridobi podatke, koliko je bilo v zadnjih dveh letih izdanih soglasij za gradnjo večstanovanjskih in gospodarskih objektov, kolikšen je bil znesek obračunanega komunalnega prispevka in koliko je bilo dejansko od tega plačanega v občinski proračun.

V zadevi števila izdanih soglasij za gradnjo pojasnjujemo, da s spremembo zakonodaje v letu 2004 (Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-uradno prečiščeno besedilo, 14/05-popr., 92/05-ZJC-B, 93/05-ZVMS, 111/05-odl. US, 120/06-odl. US, 126/07, 108/09, 61/10-ZRud-1, 20/11-odl. US) občina ne izdaja več soglasij s katerim bi se strinjala ali nasprotovala določenemu posegu v prostor, pač pa izdaja zgolj soglasje za poseg v varovalni pas občinske ceste in soglasje za priključitev. O številu tovrstnih izdanih soglasij za večstanovanjske in gospodarske objekte ter številu obračunanih komunalnih prispevkov za gradnjo večstanovanjskih in gospodarskih objektov bo občinska uprava pripravila odgovor oziroma nabor zahtevanih podatkov do prihodnje seje občinskega sveta. Ob tem pojasnjujemo še, da je komunalni prispevek v skladu z 84. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS; št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, v nadaljnjem besedilu: ZPNačrt) namenski vir financiranja gradnje komunalne opreme. Sredstva zbrana s komunalnimi prispevki, lahko občina porabi samo za namen gradnje komunalne opreme skladno z načrtom razvojnih programov občinskega proračuna.

Vprašanja postavljena na 4. redni seji Občinskega sveta:

1. Odgovor na vprašanje ga. Menart, v zvezi z OPN
Vprašanje: Angela MENART:
Vprašanja v zvezi z OPN
Na svetniško skupino Desus se je obrnila občanka z naslednjimi vprašanji:
1. Zakaj se sprejetje OPN ne premakne z mrtve točke, saj bi moral biti sprejet že lansko leto poleti?
2. Katere so prepreke v OPN, da ne pride do sprejetja tega načrta?
3. Ali je mogoče, da se bo zaradi nekaj popravkov v načrtu moral pripravljati nov načrt?
4. Kakšne so zahteve kmetijskega ministrstva glede OPN in katere parcele so za njih sporne, da ne pride do skladnosti z njihove strani?

Sprejem občinskega prostorskega načrta (v nadaljnjem besedilu: OPN) je kompleksen postopek, ki se vodi po določbah Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS; št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, v nadaljnjem besedilu: ZPNačrt). Uradno je občina pričela s postopkom priprave s sprejemom sklepa, konec leta 2007. V decembru 2007 je bil pripravljen osnutek OPN na podlagi prikaza stanja ter lastnih razvojnih potreb in potreb drugih oseb (pretežno pobude občanov za spremembo iz nezazidljivih kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča). V mesecu februarju 2008 je občina posredovala vlogo za pridobitev smernic s strani nosilcev urejanja prostora. Rok za pridobitev smernic je predpisan z zakonom in sicer 30 dni. Ker zaradi določenih smernic osnutka OPN ni bilo mogoče uskladiti, je Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljnjem besedilu: MOP) zagotovilo usklajevanje med občino in nosilci urejanja prostora. Sledilo je usklajevanje smernic, ki je potekalo 8 mesecev, vse do novembra 2008. Večino usklajevanj je potekalo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: MKGP), Ministrstvu za kulturo in Ministrstvu za promet. Sledila je priprava dopolnjenega osnutka OPN in Celovite presoje vplivov na okolje z okoljskim poročilom, ki je bila izdelana v mesecu maju 2009. Javna razgrnitev, z javno obravnavo, je potekala avgusta in septembra 2009, kjer sta bila  razgrnjena dopolnjen osnutek OPN ter Okoljsko poročilo. Po javni razgrnitvi je sledil sprejem sklepa o stališčih do pripomb in predlogov ter priprava predloga OPN. Občina je nato v mesecu februarju 2010 zaprosila za pridobitev mnenj s strani nosilcev urejanja prostora, da preverijo ali predlog upošteva njihove smernice. S sprejemom novih podzakonskih predpisov je bilo na novo potrebno izdelati t.i. Poplavno študijo, prav tako pa so ponovno 8 mesecev, vse do oktobra 2010, sledila usklajevanja z MKGP. Občina je pripravila popravke predloga OPN konec meseca novembra 2010 in ponovno zaprosila za podajo mnenja nosilce urejanja prostora. V predpisanem roku, 30 dni, je od 35 nosilcev urejanja prostora prispelo 13 mnenj. Sledila je korespondenca z nosilci urejanja prostora za pridobitev preostalih mnenj. Zadnje mnenje smo prejeli po treh mesecih in sicer s strani MKGP, ki pa je negativno. Na podlagi pridobljenega mnenja MKGP bo potrebno popraviti pretežno grafični del in izločiti nekaj razvojnih pobud, kot to zahteva ministrstvo, kar pa ne pomeni da bo potrebno pripraviti popolnoma nov načrt. V letu 2008 je bil sprejet tudi  Pravilnik o kriterijih za načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor na najboljših kmetijskih zemljiščih zunaj območij naselij (Uradni list RS, št. 110/08), ki predpisuje  zagotavljanje nadomestnih zemljišč. Za MKGP so sporne vse pobude, ki posegajo na plansko opredeljena kmetijska zemljišča 1. kategorije in ki so namenjene stanovanjski gradnji, medtem ko posegom z namensko rabo centralnih dejavnosti MKGP ne nasprotuje.

Drži, da je postopek dolg, vendar je potrebno razumeti, da gre na eni strani za velik pritisk pobudnikov, ki so podali razvojne pobude večinoma za spremembo kmetijskih zemljišč v stavbna ter za razvojne pobude občine, po drugi strani pa za varovalne in varstvene režime, ki jim sledijo nosilci urejanja prostora. Občina bi se lahko že na začetku opredelila da tistih pobud ki jim nasprotujejo nosilci urejanja prostora sploh ne bo obravnavala. Ker pa je občina zavzela stališče, da so nekatere pobude s prostorskega in razvojnega vidika smiselne, so potekala usklajevanja v letu 2008 po pridobitvi smernic in v letu 2010 po pridobitvi mnenj.

Odgovor na vprašanje ali je mogoče, da se bo zaradi nekaj popravkov v načrtu moral pripravljati nov načrt pa je zavrnilno.

Govoriti o tem, kdaj bo OPN sprejet je težko. Izpolnjevanje rokov nosilcev urejanja prostora je neodvisno od delovanja občinske uprave. Res da se govori, da se čaka že 10 let in več, vendar kot uvodoma pojasnjeno temu ni tako, saj je občina uradno s postopkom priprave OPN začela konec leta 2007. Če želimo zadevo le pripeljati do konca, ne ostane drugega, kot da se predloge še uskladi, dopolni in popravi kot nalagajo nosilci urejanja prostora in se OPN nato brez zapletov sprejme. Ob vsem tem je potrebno vedeti tudi, da so nosilci urejanja prostora dolžni preveriti upoštevanje svojih mnenj, ki so jih dali k predlogu prostorskega akta. Če ugotovijo, da občina mnenj ni upoštevala, morajo pristojna ministrstva izvesti nadzor nad zakonitostjo prostorskega akta. Če to storijo v šestih mesecih po uveljavitvi OPN, jim ni treba predlagati rešitev in določiti roka za uskladitev, temveč lahko vladi takoj predlagajo, da pred ustavnim sodiščem zahteva začetek postopka za oceno njegove skladnosti z ustavo oziroma zakonom. Mimo pridobitve pozitivnih mnenj in upoštevanja usmeritev nosilcev urejanja prostora  torej ne gre.

Vprašanja postavljena na 3. redni seji Občinskega sveta:
 

1. Odgovor na vprašanje g. Gregoriča v zvezi z izgradnjo novh stanovanjskih objektov pod Grintovcem

V predmetni zadevi občinska uprava pojasnjuje, da gre za poseg v prostor, ki se ureja v skladu z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditveno območje naselja Logatec (Uradni list RS, št. 32/97, 27/05, 34/06, Logaške novice, št. 1-2/08 - obv.razl., št. 4/08, 6/10, v nadaljnjem besedilu: odlok). Za območje urejanja BV S6 Grintovec so dopustni posegi ez – enodružinska zazidava, pk – posamezne kmetije in vz – gostejša stanovanjska zazidava. Odlok v 48. členu določa, da je za oblikovanje objektov v ureditveni enoti vz – gostejša stanovanjska zazidava, višina objektov največ P+1+M ali v celoti vkopana klet (K+P+1+M); kota pritličja pri vhodu je lahko največ 100 cm nad terenom; kolenčni zid je lahko visok največ 50 cm ali P+M ali v celoti vkopana klet (K+P+1+M), kjer je kolenčni zid visok do 150 cm. Tretji odstavek 31. člena odloka določa, da je pri določanju višine stavb treba upoštevati vertikalen gabarit naselja, tako da nove stavbe ne izstopajo iz silhuete naselja.

V postopku izdaje gradbenega dovoljenja je občinska uprava udeležena zgolj kot soglasodajalec in sicer v postopku izdaje soglasja za poseg v varovalni pas občinske ceste ter v postopku izdaje soglasja oziroma odločbe za priključitev. V povezavi s tem pojasnjujemo, da predmetni poseg v prostor ne posega v varovalni pas občinske ceste, zato pridobitev soglasja ni bila potrebna. V zadevi priključevanja območja na kategorizirano občinsko cesto, je bila izdana odločba za priključitev v decembru 2010, na podlagi dopolnjene vloge investitorja, iz katere izhaja, da bo zagotovljena predpisana širina dovoza do skupine objektov. 

Skladnost rešitev s prostorskim aktom, skladnost z gradbenimi predpisi, skladnost s projektnimi pogoji, oziroma soglasji za priključitev, ter da so bile pri izdelavi načrta upoštevane vse ustrezne bistvene zahteve, in da je načrt izdelan tako, da bo gradnja, izvedena v skladu z njim, zanesljiva, in da so v načrtu upoštevane zahteve elaboratov, je sestavni del Izjave odgovornega projektanta načrta v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, v skladu s Pravilnikom o projektni dokumentaciji (Uradni list RS, št. 55/08).

Pristojni upravni organ, Upravna enota Logatec, pa je tisti, ki ugotovi, ali je nameravana gradnja v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, da bo zgrajeni ali rekonstruirani objekt izpolnjeval bistvene zahteve in da z nameravano gradnjo ne bodo prizadete pravice tretjih in javna korist, ter dovoli takšno gradnjo in predpiše konkretne pogoje, ki jih je pri gradnji potrebno upoštevati. Gradbeno dovoljenje za določeno vrsto objekta lahko izda samo, če je nameravana gradnja v skladu s prostorskimi akti in če so seveda zahtevi za izdajo takšnega dovoljenja priložene tudi druge listine, ki jih določa Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-uradno prečiščeno besedilo, 14/05-popr., 92/2005-ZJC-B, 93/2005-ZVMS, 111/05-odl. US, 120/06-odl. US, 126/07, 108/09, 61/2010-ZRud-1). Potrebno je tudi poudariti, da upravni organ, pristojen za gradbene zadeve takšno zahtevo z odločbo zavrne, če na primer nameravana gradnja ne bi bila v skladu s prostorskimi akti.

Iz uradne evidence Agencije RS za okolje pa izhaja, da predmetno območje ni poplavno ogroženo.

Vprašanja postavljena na 2. redni seji Občinskega sveta:

1. Odgovor na vprašanje g. Obreze v zvezi s Poročilom o opravljenem nadzoru »Izgradnja vakuum kanalizacije Zapolje«

Skladno s Poslovnikom Občinskega sveta, sedanji Občinski svet v novi sestavi nadaljuje s postopki prejšnjega Občinskega sveta v primeru sprejetega sklepa o nadaljevanju konkretnega postopka.
V tem primeru vprašanje poročila Nadzornega sveta Komunalnega podjetja Logatec niti ni več tako pomembno, saj je Nadzorni svet Komunalnega podjetja s svojim delom nadaljeval in so se med tem časom stvari že uredile.

2. Odgovor na vprašanje g. Obreze v zvezi s COOL Logatec

Projekt COOL ni bil uvrščen na 2. redno sejo Občinskega sveta, ker gre za projekt, ki ga je vodil in bil z njim seznanjen prejšnji Občinski svet Občine Logatec, sedanji Občinski svet začenja z novim mandatom, z novimi zadevami oziroma, v kolikor bo sprejeta odločitev, nadaljuje s projekti prejšnjega Občinskega sveta. V tej zadevi ni bil v prejšnjem mandatu uveden noben postopek, ampak so bili takratni člani Občinskega sveta s tem projektom le seznanjeni.
V predvolilnem času sem v zadevi COOL predlagal nove rešitve, za katere mislim, da so bolj smiselne, ena med njimi je tudi spremenjena lokacija, iz predvidene za KLI-jem, na novo, predvideno na Lomu. Poleg tega je potrebno doseči politični dogovor, kako nadaljevati v zadevi z odpadki ter dopolniti stari COOL z novimi cilji in željami. Projekt se po novem imenuje CERO NIK oziroma Center za ravnanje z odpadki Notranjske, Istre in Krasa.

Berto MENARD, župan