V torek, 11. maja 2010, so se v Logatcu sestali člani delovne skupine za zaščito in reševanje pri Skupnosti občin Slovenije, ki je strokovno in posvetovalno združenje občin pri nas in trenutno šteje 166 članic. Na tokratnem srečanju so se člani ukvarjali predvsem z aktualnimi vprašanji, ki se nanašajo na novelo Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, državni načrt zaščite in reševanja za jedrsko nesrečo v Nuklearni elektrarni Krško ter razmerja med občinskimi in regijskimi komisijami za ocenjevanje škode in postopek aktiviranja komisij.

Aktivnosti delovne skupine za zaščito in reševanje
Delovna skupina je strokovni posvetovalni organ predsedstva Skupnosti občin Slovenije za vprašanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki letos deluje že peto zaporedno leto. Skupina je v teh letih opravila veliko dela, predvsem na področju spreminjanja in prilaganja zakonodaje s svojega področja. Vse spremembe zakonodaje, ki so bile usmerjene v korist občinskih struktur in v lajšanje dela na terenu lokalnih skupnosti, so plod idej, strokovnih pobud, pogajanj ter usklajevanj s raznimi ministrstvi, še največ z Ministrstvom za obrambo, Upravo RS za zaščito in reševanje.

V mesecu decembru lani se je skupina sestala tudi z ministrico za obrambo, dr. Ljubico Jelušič, in ji predstavila svoje ideje o razvoju in izboljšanju sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Še največ poudarka je bilo na ureditvi statusa prostovoljnih pripadnikov struktur za zaščito, reševanje in pomoč, saj je večina le-teh iz vrst občinskih sil oz. enot, katerih ustanovitelj in financer je lokalna skupnost.

Teme tokratnega srečanja
Sestanek delovne skupine, ki je bil tokrat sklican v Logatcu, je obravnaval nekaj zelo aktualnih in perečih problemov: novelo Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, pripombe na državni načrt zaščite in reševanja za jedrsko nesrečo v Nuklearni elektrarni Krško ter razmerja med občinskimi in regijskimi komisijami za ocenjevanje škode in postopek aktiviranja komisij.

Novela Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami pod drobnogledom delovne skupine za zaščito in reševanje
Ker mora pripravljavec splošnih državnih aktov pridobiti tudi mnenje združenj lokalnih skupnosti oz. strokovne javnosti, je predlog zakona romal v obravnavo tudi na Skupnost občin Slovenije. Po strokovni liniji je obravnavo novele prevzela delovna skupina za zaščito in reševanje. Novosti, ki jih prinašajo novi členi zakona so v razpravi zelo delila mnenja. Zakon po eni strani pomeni premik v razvoj sistema, po drugi strani pa naj bi ustanoviteljem enot za zaščito, reševanje in pomoč (pretežno so to lokalne skupnosti) prinesel nekaj več finančnih obremenitev, saj bo lahko delodajalec pripadnika enote, ki bo s strani ustanovitelja vpoklican na izvajanje nalog zaščite in reševanja, zahteval poleg refundacije osebnega dohodka za pripadnika za čas odsotnosti, še povračilo izgubljenega prihodka oz. dobička v višini 20 odstotkov od refundiranega  osebnega dohodka. Čeprav v absolutnih zneskih to ne pomeni velikega zalogaja, pa se pojavlja vprašanje principa ponovnega dodatnega obremenjevanja proračuna namesto, da bi delodajalca stimulirali na drugačen način, npr. z odbitkom davka na izplačane plače oz. na dodatno priznanje upravičenih stroškov, če zaposluje aktivnega pripadnika sil za zaščito in reševanje (gasilcev, gorskih reševalcev, tabornikov, skavtov, jamarjev, potapljačev itd.). Ker nam Ministrstvo za obrambo daje venomer zelo kratke roke za posredovanje pripomb ni bilo časa za detajlne razlage, tako da se je skupina odločila načeloma podpreti predlog, če pravočasno pridobimo razlago tega člena, ter kot dopolnilo predlagalo vnos možnosti dodatnega vira financiranja občine za take primere, sicer bo podala negativno mnenje. Druge novosti so predvsem na strani zagotavljanja zdravniških pregledov za tiste pripadnike enot, ki so del posebnih programov usposabljanja oz. tam, kjer je deficit usposobljenih za uporabo dihalnih aparatov in drugih specialnosti, ki so pomembni za operativni pripravljenost na vseh nivojih. Nekaj je bilo še uskladitev z drugo zakonodajo, predvsem pri dodatnem invalidskem in pokojninskem zavarovanju za primer poškodbe pri delu za čas izvajanja del in nalog zaščite in reševanja.

Kaj bo z novelo državnega načrta za zaščito in reševanje za jedrsko nesrečo?
Delovna skupina je obravnavala tudi novelo državnega načrta za zaščito in reševanje za jedrsko nesrečo. Prav zaradi delovanja delovne skupine se je zgodil prvovrstni precedens, saj je Uprava za zaščito in reševanje ustavila postopek sprejemanja načrta oz. oddaje na Vlado RS, ker smo člani skupine na zadnjem usklajevanju januarja letos dokazali, da je načrt ne-operativen ter da manjkajo ključne logistične in finančne predpostavke in postopki, da bi lahko tak načrt izvajale tudi in predvsem občine. Skupnost občin Slovenije zagovarja stališče, da morajo biti postopki, kot se lahko zgodijo pri splošni nevarnosti zaradi jedrske nesreče, definirani v detajl. Nič ne sme biti prepuščeno iznajdljivosti posameznikov oz. posameznih lokalnih skupnosti, temveč je potrebno zagotoviti enotnost pri postopanju. Predstavljajmo si, da bi npr. evakuirance iz Posavja vsaka občina po svoje sprejemala in obravnavala. Nastal bi kaos in porušili bi se temelji države. Menimo, da sistem zaščite in reševanja v Sloveniji, na načrtu kot je ta, opravlja »maturantski izpit« in postavlja vso doktrino na kocko. Kot pri planiranju vojaške kampanije, tudi v tem primeru je potrebno vse stvari natančno predefinirat. Problemi nastanejo že sami po sebi, ni jih potrebno že predhodno prejudicirat. Delovna skupina je tako sklenila, da od Uprave za zaščito in reševanje ponovno zahteva pojasnilo v kakšni fazi je sprejemanje načrta in se ponovno priporočala za pomoč pri usklajevanju vsebine.

O problematiki občinskih in regijskih komisij za ocenjevanje škode po naravnih nesrečah
Nekaj govora je bilo tudi o problematiki občinskih in regijskih komisij za ocenjevanje škode po naravnih nesrečah, ki jo je nekaj dni pred tem obravnavala tudi delovna skupina za kmetijstvo pri Skupnosti občin Slovenije. Skupini se posebej problematično zdi delo občinskih komisij in njihovi stroški v času, ko še ni sprejet sklep Ministrstva za obrambo o pričetku ocenjevanja škode po naravni nesreči, ko je pričakovati tudi kritje škode po določilih Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Slednji pravi, da se država vklopi v ocenjevanje in opravo posledic škode, če škoda na določenem teritoriju, ki ga je prizadela nesreča, presega 0,3 promila državnega proračuna na odhodkovni strani (danes je to nekje okrog 2,8 – 3 mio EUR). Postopek za ocenjevanje škode (govora je v splošnem, čeprav je bil fokus na škodi v kemtijstvu) je sledeči: ko pride do nesreče (npr. toča ali neurje) naj bi na teren odšle lokalne službe za zaščito in reševanje (občina, gasilci, drugi), ki naj bi preliminarno definirali škodo. Zneske, ki jih je potrebno kar se da hitro oceniti, je potrebno v roku 3 dni sporočiti na Upravo za zaščito in reševanje. Le-ta se po prejemu vseh podatkov se odloči ali začne postopek ocenjevanja po zgoraj omenjenem zakonu. Če celokupna škoda ne presega določene vrednosti, s postopkom ne bo nič, škoda na lokalnem nivoju pa ostaja. Dogaja se tudi, da so občinske komisije že na terenu in prihaja do določenih stroškov. V kolikor se postopek ne začne, je te stroške dolžna kriti lokalna skupnost. Občine sicer razpolagajo z rezervnim skladom za naravne nesreče v višini 1,5 odstotkov letnega proračuna, vendar se lahko ta znesek kaj kmalu izčrpa in za odpravo škode na lokalnem nivoju ne ostane drugega kot državna pomoč, ki pa se ne bo izvršila zaradi znanih razlogov. V praksi sicer potekajo tudi pritiski na državno raven tako, da se lahko postopek opravi tudi post-festum, vendar vidno se dogajajo neskladja med črko zakona in prakso. Potrebno je vedeti, da se občinske komisije aktivirajo in imenujejo za boljši in kapilarni suport regijskim komisijam torej njihova predhodna aktivacija sploh ni apriori predvidena. Lokalna skupnost, ki ima do svojih občanov neko odgovornost vseeno izvede popis škode, zgodi pa se lahko, da se kljub popisu škode ta ne povrne. Gre torej za sistemsko metanje peska v oči občanom. Delovna skupina za zaščito in reševanje predlaga, da se v takojšnjo oz. preliminarno oceno takoj vključijo strokovnjaki iz regijske komisije in naj le oni ocenijo ali bo škoda dovolj velika za pričetek postopka. V primeru škode v kmetijstvu se je to včasih tudi dogajalo, saj so bili vodje regijskih komisij za ocenjevanje škode strokovnjaki iz agronomije ali celo regijski kmetijski pospeševalci iz Kmetijsko-gozdarske zbornice, ki so zaradi poznavanja terena hitro ocenili razsežnosti škode. Sledila je aktivacija občinskih komisij, ker je bilo tako zagotovljeno hitrejše in bolj kapilarno delo, ocena pa je bila konkretna in realna.
Delova skupina za zaščito in reševanje je delo zaključila z optimizmom, da lahko s pravilnimi pogajanji in usklajevanjem dosežemo optimalno raven varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, predvsem na lokalnem nivoju, torej tam, kjer se vse začne in konča.

Damjan Barut, spec.
koordinator DS za ZiR pri SOSu