Kdaj do novega občinskega prostorskega načrta?

Pravega, kratkega odgovora na zgornje vprašanje ni mogoče podati. Zakaj je tako, bomo skušali razložiti v nadaljevanju in vam predstaviti kompleksnost postopka spreminjanja namenske rabe zemljišč in sprejemanja občinskega prostorskega načrta.

Občina Logatec je leta 2012 sprejela nov prostorski planski dokument Občinski prostorski načrt občine Logatec (Logaške novice, št. 10/12, v nadaljnjem besedilu: osnovni OPN), ki je nadomestil prejšnji tovrstni dokument, več kot dve desetletji star, dolgoročni in srednjeročni prostorski plan. V obdobju po sprejemu osnovnega OPN in njegovi uveljavitvi se je prostorski akt uspešno izvajal pa tudi dopolnjeval in spreminjal. Spremembe in dopolnitve so bile vezane bolj na besedilo odloka, predvsem zaradi uskladitev občinskih pobud za posege v prostor npr.  zadrževalnik; dopolnitev uporabljenih izrazov v povezavi z novim podzakonskim aktom, ki ureja razvrščanje objektov glede na  zahtevnost gradnje; spremembe določil v povezavi z objekti in napravami za oglaševanje; posamične spremembe in dopolnitve posebnih prostorskih izvedbenih pogojev; poenotenje izrazov in bolj splošne določbe za lažje odločanje v upravnih postopkih. V sprejem osnovnega OPN so bile vključene razvojne pobude, podane med leti 2004 - 2007.

          »Sodobni razvoj prostora se srečuje z dvema nasprotujočima si trendoma. Po eni strani gospodarska rast s težnjo po liberalizaciji norm in povečanim investiranjem povečuje pritiske na prostor, po drugi pa vedno strožje   okoljevarstvene zahteve zvišujejo prag dovoljenih posegov. Pri pripravi prostorskih aktov se to kaže v obliki velikega razkoraka med pričakovanji pobudnikov in končnim rezultatom.« Zavrtanik, 2013

Po sprejemu osnovnega OPN je Občina Logatec, torej vse od leta 2007, stalno prejemala pobude za spremembo določil veljavnega OPN, ki so se nanašale predvsem na spreminjanje namenske rabe prostora.

Dejstvo je, da so ob pripravi občinskih prostorskih aktov ravno pobude za spremembo namenske rabe prostora pojav, ki terja posebno obravnavo. Razlog je predvsem njihova številčnost in pa dejstvo, da gre za take vrste posegov, ki v prostor ne sodijo oziroma so neustrezno umeščeni. Tipičen primer je želja po gradnji na najbolj kvalitetnih kmetijskih zemljiščih ali pa na poplavnih območjih. V primeru, da se takšne pobude neselektivno prepusti v nadaljnji postopek načrtovanja, so se z njimi primorani ukvarjati izdelovalci prostorskih aktov, občinske službe in državni nosilci urejanja prostora, kar bremeni in podaljšuje postopke, zaradi sočasnosti priprave občinskih prostorskih načrtov pa to usodo delijo tudi tisti načrtovani posegi v prostor, ki so z vidika javnega interesa nujno potrebni (družbena in gospodarska javna infrastruktura, pomembni razvojni projekti ipd.) in prostorsko neproblematični.

Kot navaja Barbara Radovan, generalna direktorica Direktorata za prostor, graditev in stanovanja na Ministrstvu za okolje in prostor: »V ustrezno opredeljevanje namenske rabe prostora in s tem v doseganje vzdržnega prostorskega razvoja lahko vodijo le uveljavljeni prostorsko načrtovalski in urejevalski instrumenti, kar pomeni ustrezno določanje ciljev in izhodišč prostorskega razvoja občin, pri čemer pa možnosti podajanja individualnih pobud ne more biti izključena. Pobude zato lahko predstavljajo dopolnitev sistema načina določanja namenske rabe, v smislu pokazatelja tendenc prostorskih potreb.«

V letu 2017 je Ministrstvo za okolje in prostor pripravilo Priročnik za obravnavo takih pobud z namenom, da občinam omogoča presojo sprejemljivosti podanih pobud na poenoten način, še preden jih vključijo v postopek priprave prostorskega akta. Z ustrezno obravnavo lahko občine zmanjšajo število pobud, ki jih vključijo v postopek ter tako manj bremenijo prostorski akt, s tem pa je postopek priprave prostorskega akta lahko hitrejši. Že pred objavo tega Priročnika je Občina Logatec na podoben način presojala ustreznost podanih razvojnih pobud.

Razvojne pobude – trije sklopi, zdaj pa naprej

Razvojne potrebe v občini so bile izražene v obliki pobud po spremembi namenske rabe zemljišč. Občina bo pobude po spremembi namenske rabe zemljišč ki izpolnjujejo pogoje glede skladnosti s cilji prostorskega razvoja občine, upoštevanja varstvenih in varovalnih omejitev v prostoru, ustreznosti z vidika urbanističnih meril in možnosti opremljanja zemljišč za gradnjo ustrezno vključila v osnutek novega OPN. Opredelitve do pobud za spremembo namenske rabe prostora je Občina Logatec vsakokrat pripravila skupaj s pooblaščenimi prostorskimi načrtovalci.

 

leto podajanja pobud

število obravnavanih pobud

prvi paket pobud

2007-2013

350

drugi paket pobud

2013-2015

147

tretji paket pobud

2015-2019

225

Skupaj število obravnavanih pobud:

 

722

Vsem, ki so pobude podali, so bila za vsak sklop ob zaključku posredovana obvestila o rezultatu analize. Taka analiza občini predstavlja izhodišče za nadaljnjo pripravo osnutka novega OPN.

 

Sprememba zakonodaje prinesla spremembo postopka sprejemanja OPN

Ob vsem tem se spreminja tudi  prostorska zakonodaja. Tako je v  letu sprejema osnovnega OPN veljal Zakon o prostorskem načrtovanju, (sprejet 2007), sledile so spremembe prostorske zakonodaje v letu 2017, ko je bil sprejet Zakon o urejanju prostora in velja danes.

Postopek se je z novo zakonodajo spremenil toliko, da se predhodno, pred pripravo prostorskih aktov, izdelajo ustrezne strokovne podlage. V letu 2020 bo Občina Logatec pričela s pripravo obveznih in drugih strokovnih podlag; Urbanistična zasnova, Krajinska zasnova in Elaborat ekonomike. Ob tem je treba pripraviti  oziroma določiti še ureditvena območja naselij in območja za dolgoročni razvoj naselij, na podlagi drugih strokovnih analiz, kot so: Načrt preskrbe zemljišč, Evidenca stavbnih zemljišč in določitev njihove razvojne stopnje, Študija ustreznosti.

Šele te obvezne in druge strokovne podlage bodo dovolj za pripravo Izhodišč v katerih se po novi zakonodaji opredeli namen in potreba po pripravi OPN, opredelitev ključnih vsebinskih predlogov in širitev ter obrazložitev skladnosti s hierarhično višjimi akti ter ocena potreb po investicijah v infrastrukturo. V tej točki se po novem prvič vključuje javnost. Javnost tako lahko podaja pripombe in predloge že na začetku, v fazi Izhodišč, ki se jih nato dopolni in potrdi. Šele po potrjenih Izhodiščih sledi priprava osnutka OPN v katerega se vključijo razvojne pobude za spremembo namenske rabe zemljišč. Postopek se nato nadaljuje s pridobivanjem mnenj nosilcev urejanja prostora, dopolnjenim osnutkom in njegovo javno razgrnitvijo, pripravo predloga odloka in pridobitev drugih mnenj ter sprejem na občinskem svetu. Občina tako planira v tem in prihodnjem letu pridobiti večino strokovnih podlag, da bi v letu 2022 nadaljevali s pripravo Izhodišč in osnutka OPN, kjer bi posamezniki lahko videli grafično umestitev svojih pozitivno opredeljenih razvojnih pobud za spremembo namenske rabe prostora.

Dodajamo preglednico predvidenega postopka sprejema OPN po novem zakonu, kot ga je določila država. Že hiter pogled na preglednico nam poda razlog, zakaj spremembe namenske rabe prostora potekajo tako počasi.

Preglednica postopka.

          »Vsi želimo živeti v urejenem, čistem okolju. Pogoj je dobro načrtovan  urbanizem ,usklajen z mnogimi elementi, kot so naravne danosti prostora, kulturna dediščina,  kvalitetna komunalna , prometna infrastruktura z vsemi ekološkimi in socialnimi potrebami. Priprava OPN je zelo zahteven postopek, podkrepljen s stroko in mora biti pred sprejemom usklajen z vsemi deležniki. Usklajevanje potrebuje čas in zaupanje.« Berto Menard, župan Občine Logatec, 2020

Občinska uprava

Občina Logatec
Tržaška cesta 50 A p.p. 60
1370 Logatec

Tel.: (01)7590600 Fax.: (01)7590620
obcina.logatec@logatec.si,
www.logatec.si

MŠ: 5874661000, DŠ: SI55512844
TRR: IBAN SI56 01264-0100001228; UJP
BIC koda (SWIFT): BSLJSI2X
GPS: N=45,9168, E=14,228