Dediščina vojnega obdobja 20. stoletja v letu 2020 ponovno povezuje Logatec, Idrijo in Cerkno



Območje Logatca je bilo skozi celotno zgodovino poznano kot ena izmed najpomembnejših strateških točk pri prehodu z Apeninskega polotoka v Srednjo Evropo, zaradi česar so vojske tu vseskozi postavljale velike zgodovinske strateške »meje«, vse od rimskega obrambnega sistema z mrežo utrdb in zapornih zidov - Claustra Alpium Iuliarum, do Rapalske meje, Alpskega zidu in Rupnikove linije. Gradnja in obramba razdvojevalnih meja sta pustili močan, fizično še vedno prisoten zgodovinski pečat. Ravno obratno - izrazito povezovalno sled, pa je, ne samo na območju občine Logatec, ampak tudi občin Idrija in Cerkno, pustila 1. svetovna vojna.

Predvsem dediščina 1. svetovne vojne je skupni imenovalec evropskega projekta, v katerem bo šest partnerjev javnosti izpostavilo najmočnejše vojaške opomine, ki so v času Prve svetovne vojne povezovale to območje – zaledje Soške fronte. Projektni partnerji LAS s CILjem, Občina Logatec, Občina Idrija, Občina Cerkno, ICRA d.o.o. Idrija in Zavod za turizem Idrija bodo za projekt namenili 153.476,46 EUR, zanj pa pridobili 82.050,00 EUR upravičenih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), kar je tudi največ, kar lahko pridobijo.

Projekt povezuje prebivalce, stroko in ljubitelje zgodovine
Občine Logatec, Idrija in Cerkno so projekt pripravljale od leta 2015, ko so identificirale povezovalne člene in potrebne aktivnosti za izvedbo projekta. K podaji znanj in predlogov sta bili pozvani tudi strokovna ter laična javnostjo. Iz nabora predlogov in idej je na koncu nastal projekt, katerega rezultate realiziramo v letu 2020.

V tej operaciji izpostavljamo predvsem vojno dediščino 1. svetovne vojne, še posebej feldban kot dediščino zaledja Soške fronte. Feldban je bila ozkotirna železnica, ki je bila namenjena oskrbi bojišča. Izredno hitro so od logaške železniške postaje do Godoviča in naprej do Črnega Vrha ter skozi Zadlog in gozdove Trnovske planote proti Lokvam položili montažni feldban. Drugi krak feldbana je potekal iz Godoviča proti Straži in Dolenji Trebuši. Celotna dolžina feldbana z obema krakoma je bila dolga okroglih 100 kilometrov.

Ozkotirna ali normalno tirna železnica?
Z vzpostavitvijo železnice so začeli leta 1916. Po načrtih naj bi povezavo do zaledja končali v 18. mesecih. Za delo so imeli na voljo 20.000 vojnih ujetnikov, zato je bila trasa tudi kmalu končana. Feldban je bil v uporabi od 9. 9. 1916 do 24. 10 1917. Da se je za oskrbo Soške fronte uporabljalo obe; ozkotirno in normalno tirno železnico, je dejstvo. Najprej so uporabljali vagončke, ki so jih po položenih (ozkih) tirih vozili s konjsko vprego. Kasneje (1917) so konje zamenjali Diesel motorji. Za pogon žičnic med Črnim vrhom in Zadlogom čez Angelsko goro in Čepovan pa so uporabljali elektriko, ki so jo napeljali iz Idrije. Ko v letu 1917 ozkotirna železnica ni več zadoščala potrebam oskrbe soške fronte, so začeli graditi 28 km dolgo normalnotirno progo med Logatcem in Črnim Vrhom. Tik pred prebojem soške fronte so podaljšali še ozkotirno železnico od Idrije do Dolenje Trebuše in zgradili progo med Škofjo Loko in Hotavljami. A progo, ki je bila dograjena 18. oktobra 1917, so uporabljali samo šest (6) dni, do preboja fronte pri Kobaridu 24. oktobra 1917.

Kdaj je železniška proga ozkotirna in kdaj normalnotirna ter širokotirna
Na konferenci v Bernu so leta 1887 podpisali tehniški dogovor med srednjeevropskimi železniškimi upravami, po katerem so proge s širino tira 1435 mm normalnotirne. Kar je pod to širino, so ozkotirne, nad to mero pa širokotirne. Dimenzije ozkotirnih prog: 600 mm (poljske železnice (feldban oz. orig. feldbahn), 610 mm, 750 mm, 760 mm (bosanska širina proge; najpogostejša na območju nekdanje AO in Jugoslavije), 762 mm, 891 mm (Švedska), 900 mm, 914 mm, 950 mm (Italija).

Urejena mulatjera na Cerkljanskem, v kratkem voden ogled
V naravi je pot feldbana ponekod zaraščena in manj varna za pohodnike, zato jo na Idrijskem urejajo, da bo prehodna kot pohodniška pot. Cerkljanski del trase feldbana ni nikoli v celoti služil svojemu namenu. Po mulatjeri od Reke do Šebrelj so oskrbovali zaledne položaje in tretjo obrambno črto soške fronte. Ravno v teh tednih poteka ureditev mulatjere z razširitvijo poti, na nekaterih mestih pa bo postavljena tudi zaščitna ograjo. Pot, ki se vije med drevjem, bo na koncu pohodnike nagradila z izrednimi razgledi. Konec julija oz. v začetku avgusta bo po poti izveden prvi voden pohod s predstavitvijo bogate zgodovine dotičnih krajev.



Voden ogled tudi na Idrijskem, kjer so že očistili traso feldbana
Po trasi feldbana so se partnerji projekta odpravili kmalu po zaključku del v marcu, ko je bilo zaključeno – čiščenjea, urejanjae in postavitvljanjei varovalnih klinov in jeklenic. Pot ponuja slikovite razglede nad sotesko Zale in nad Strugom. Zanimiv odsek poti, kjer je bila zgrajena ozkotirna železnica, je danes urejena pohodniška pot. Vodenemu ogledu poti, ob zanimivi razlagi kaj se je med prvo svetovno vojno dogajalo na Idrijskem, se lahko pridružite 5. julija 2020. Ogled bo organiziral Zavod za turizem Idrija, ki je tudi partner v projektu.

 

V Logatcu "pika na i" z repliko podobne lokomotive kot je gradila tunel
Prav posebna pridobitev bo v Logatcu na ogled predvidoma septembra. Prvotni načrt logaške občine pri oblikovanju tega projekta je bila obnova tunela pod Naklom, ki je bil zgrajen za potrebe oskrbovanja zaledja Soške fronte. Ker bi obnova tunela potekala dlje časa kot je slednjega na voljo za izvedbo EU projekta, se je župan Berto Menard odločil, da v projektu pridobimo repliko podobne lokomotive kot je bila tista, s katero so zgradili ta tako unikaten tunel. Gre za repliko v merilu 1 : 1, dimenzij 5 x 1,6 x 2,9 m. Tovrstne lokomotive so bile narejene predvsem za gradnjo tunelov, zato so v primerjavi s tovornimi lokomotivami zelo majhne. Ker ni bilo možno pridobiti replike točno take lokomotive, kot je dejanska bila, pa bo vsaj lokacija njene postavitve sovpadala s krajem, kjer je prvotna vozila in stala. Lokomotive bo postavljena na zemljišču v lasti Občine Logatec, kjer je dejansko potekala trasa feldbana. Od zahodnega vhoda v tunel bo oddaljena približno 120 m, videlo pa se jo bo že s parkirišča pred Upravnim centrom Logatec.

 

Logaški tunel je fenomen
V Logatcu je madžarsko podjetje Redlih Unterberger zgradilo tunel, ki je tako poseben, da bi ga lahko označili za fenomen. Njegovi načrtovalci so iznajdljivo združili naravo s tehniko. Največji problem je povzročala voda, ki je je veliko. Odkrili so naravno geosinklinalo – brezno in s primernim naklonom poteka tal v tunelu rešili velik problem odvodnjavanja prav v dotično brezno (nivo vhodnega portala na vzhodni strani je 478,04 m.n.m., na zahodni strani pa 480,11 m nadmorske višine). Še prej pa so uredili drenažo ne samo v samem tunelu (stene, tla), ampak vzdolž obeh njegovih vhodov v dolžini več metrov (betonski zid z drenažnimi odprtinami).

In s čim so si pomagali pri gradnji tunela?
Za odvoz materiala od izkopa iz tunela so imeli ozkotirno železnico, s katero so odvažali material v nasip pod Sekirico in še dlje do Kalc. Za vleko so uporabljali parno »mašinko«, kot so jo imenovali delavci. Za pomočnika pri teh lokomotivah sta bila Ciril Lenarčič in Osulin iz Laz. In prav replika zelo podobne lokomotive, kot je bila Mašinka, bo zaključila ta tako dolgo načrtovani projekt, ki zgodovinsko povezuje Idrijo, Cerkno in Logatec.

Lokomotiva bo po zaključku tega projekta predlagana kot izhodiščna točka za turistični obisk feldbana. Predstavitev nove ponudbe bo na spletnih straneh projektnih partnerjev ter v medijih, saj želimo, da nas naša skupna zgodovina združuje in nikoli več razdvaja.

Vir podatkov:
- Na obrobju pekla, Idrijsko in Cerkljansko 1914 – 1919, Katalog razstave; Mestni muzej Idrija, 2018
- V zaledju soške fronte (Mira Hodnik: Vojaške železnice),
- Železnica na Logaškem (dr. Marko Frelih: Logaški tunel),
- Tunel pod Naklom, del železniške proge Logatec – Črni vrh (Miran Nagode: Vrtanje tunela pod Naklom 1916)
- https://sl.wikipedia.org/wiki/Ozkotirna_%C5%BEeleznica
- https://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%BDelezni%C5%A1ka_proga

Pripravili: za ICRA mag Jožica Zalar, za Občino Logatec Renata Gutnik.

Občina Logatec
Tržaška cesta 50 A p.p. 60
1370 Logatec

Tel.: (01)7590600 Fax.: (01)7590620
obcina.logatec@logatec.si,
www.logatec.si

MŠ: 5874661000, DŠ: SI55512844
TRR: IBAN SI56 01264-0100001228; UJP
BIC koda (SWIFT): BSLJSI2X
GPS: N=45,9168, E=14,228