Karantene, bolniške, izolacije, bolniške brez bolniškega lista, potrdila NIJZ



Spoštovani,

ker so čedalje pogostejša vprašanja glede karanten oziroma odsotnosti delavcev zaradi bolezni oziroma izolacije povezane s koronavirusno boleznijo, je OBMOČNA OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA LOGATEC zbrala vse ključne informacije.

Po novem odrejanje karanten s potrdili

Za delavce in samozaposlene bo kot dokazilo, da jim je bila odrejena karantena, služilo potrdilo NIJZ. Delodajalec se mora obrniti na medicino dela ali na osebnega zdravnika delavca (če ne sodeluje z nobeno medicino dela), samozaposleni pa na osebnega zdravnika. V primeru karantene v šoli pa šola NIJZ posreduje seznam otrok iz oddelka.

Delavci:

Zaposleni, o tem, da so bili v tesnem stiku, obvestijo delodajalca. Delodajalec se bo v sodelovanju z zdravniki medicine dela odločil, ali lahko oseba dela od doma, ali se ji lahko delo organizira tako, da ne bo možen morebiten prenos okužbe, ali pa naj oseba ostane v karanteni na domu.

V primeru, da bo oseba ostala doma v karanteni na domu, bo  delodajalec v sodelovanju s svojim izvajalcem medicine dela posredoval to informacijo na NIJZ skupaj z naslovom ali elektronskim naslovom zaposlenega ob njegovem privoljenju. NIJZ bo osebi v roku 72 ur poslal na ta naslov potrdilo o tem, da prestaja karanteno na domu. S tem potrdilom zaposleni pri delodajalcu uveljavlja nadomestilo, delodajalcu pa to potrdilo služi za uveljavljanje povračila nadomestila plače (10/5 ZZUOOP).

Delodajalec bo lahko tudi za delavce, ki so bili doma v obdobju neizdajanja karantenskih odločb in potrdil uveljavljal povračilo nadomestila plače, delavcem pa obračunal višje nadomestilo plače. Delodajalec lahko pridobi potrdilo tudi za to obdobje. Za vse, ki pa so bili do sedaj s strani epidemiologa obveščeni, da jim bo odrejena karantena na domu, je za uveljavljanje nadomestila še vedno potrebna odločba ministrstva.

OPOZORILO: Delodajalec mora na ZRSZ vložiti vlogo do 31. 10. 2020, če uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače za čas PRED uveljavitvijo zakona (to je pred 24. 10.).

Samozaposleni:

Samozaposleni, družbeniki in kmetje, ki si dela ne morejo urediti na tak način, da ne bi ogrožali drugih, o tem, da so bili v tesnem stiku, obvestijo svojega izbranega zdravnika. Ta bo za njih posredoval pri NIJZ, da jim bodo poslali potrdilo o napotitvi v karanteno na domu. Enako velja za zaposlene pri manjših delodajalcih, ki še niso uspeli vzpostaviti sodelovanja s specialisti medicine dela in športa.

OPOZORILO: Samozaposleni mora vlogo vložiti preko FURS v 30 dneh od vročitve odločbe o karanteni ali drugega ustreznega potrdila, vendar najkasneje 31. 12. 2020.

Otroci:

NIJZ je pripravil tudi usmeritve za šole in vrtce, če se okužba odkrije v njihovem kolektivu. V teh primerih se oddelek, kjer je bila ugotovljena okužba, pošlje v karanteno na domu za obdobje 10 dni. Šola oziroma vrtec posredujeta na NIJZ seznam otrok, katerih starši potrebujejo potrdilo za uveljavljanje nadomestila za odsotnost z dela.

Kratkotrajna bolniška odsotnost brez bolniškega lista

ZZUOOP prinaša nov ukrep, ki je namenjen razbremenitvi zdravstva. Velja od uveljavitve zakona pa do konca leta. Vlada ga bo s sklepom lahko podaljšala še za šest mesecev.

Delavec je lahko enkrat v koledarskem letu odsoten z dela zaradi bolezni do tri zaporedne delovne dni brez bolniškega lista (20/1 ZZUOOP), pripada pa mu nadomestilo plače v velikosti 80 % osnove iz 137/8 Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Osnova je plača delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas. Delodajalcu bo nadomestilo plače povrnjeno iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja v 60 dneh od vložitve zahtevka (20/4 ZZUOOP). Delodajalec bo zahtevek vložil v elektronski obliki pri zavodu za zdravstveno zavarovanje najpozneje tri mesece po preteku ukrepa.

Delavec mora o odsotnosti pisno ali elektronsko obvestiti delodajalca prvi dan odsotnosti. Če delavčeva odsotnost traja več kot tri zaporedne delovne dni, si mora zagotoviti bolniški list. V tem primeru se šteje, da pravica do enkratne kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ni izkoriščena (20/3 ZZUOOP). Delavec pa izkoristi to možnost odsotnosti, če je bolan manj kot tri delovne dni (na primer le en dan).

Ker gre za bolniško odsotnost delavca, veljajo vsa pravila, kot sicer veljajo po ZDR-1, vključno z možnimi sankcijami v primeru zlorab bolniške odsotnosti (pisni opomin, možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi in podobno). Je pa v ZZUOOP izrecno določeno, da delavec v času koriščenja odsotnosti ne sme opravljati pridobitne dejavnosti ali odpotovati zunaj kraja svojega bivanja (20/3 ZZUOOP).

Zaenkrat gre za interventni ukrep, v prihodnje pa je pričakovati, da bo postal sistemska rešitev.

Več na https://bit.ly/3jytNwv.

 

Kakšen razlog zadržanosti je zdravnik označil delavcu na bolniškem listu – bolezen ali izolacijo?

Poleg neodrejanja karanten obrtniki in podjetniki v teh časih poročajo o težavah v zvezi z razlogi zadržanosti, ki jih osebni zdravniki delavcev, ki so zboleli za koronavirusno boleznijo, označujejo na bolniških listih. Vse pogostejši so primeri, ko delavec, ki je zbolel za koronavirusno boleznijo, delodajalcu prinese bolniški list, na katerem mu je osebni zdravnik označil kot razlog zadržanosti bolezen in ne izolacija.

Kakšna je razlika med boleznijo in izolacijo?

Poleg vsebinskih razlik je ključna razlika, kdo nosi strošek nadomestila plače. Pri bolezni delavcu pripada nadomestilo plače za prvih 30 delovnih dni v velikosti 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1. Nadomestilo plače od prvega dne zadržanosti dalje bremeni delodajalca. Pri izolaciji pa je delavec za prvih 90 dni upravičen do nadomestila plače v velikosti 90 % osnove iz 31. člena ZZVZZ. Nadomestilo plače pa od prvega dne zadržanosti dalje bremeni ZZZS.

Kakšen razlog zadržanosti mora imeti delavec, ki je zbolel za koronavirusno boleznijo?

Izolacijo. Eden izmed posebnih ukrepov za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni je po 10. členu ZNB tudi osamitev (izolacija). Gre za ukrep, s katerim med drugim tudi osebni zdravnik, omeji svobodno gibanje, kadar to lahko povzroči direkten ali indirekten prenos bolezni na druge osebe. Osamitev lahko traja največ toliko časa, kolikor traja kužnost (18. člen ZNB).

Kaj lahko naredita delodajalec ali delavec, če imata bolniški list, na katerem je kot razlog zadržanosti označena bolezen namesto izolacija?

Zavarovanec (delavec) ali delodajalec lahko zoper odločitev osebnega zdravnika v roku treh delovnih dni od dne, ko sta bila z oceno seznanjena (od prejema bolniškega lista), vložita pritožbo zoper presojo ocene osebnega zdravnika o začasni nezmožnosti za delo. O pritožbi odloča imenovani zdravnik ZZZS, o svoji odločitvi pa izda odločbo, najpozneje v osmih dneh po prejemu zahteve (81. člen ZZVZZ). Zavarovana oseba ali delodajalec se lahko na odločbo imenovanega zdravnika pritoži v petih delovnih dneh od vročitve odločbe. Pritožbo obravnava zdravstvena komisija. Komisija o svoji odločitvi izda odločbo najpozneje v osmih dneh po prejemu pritožbe.

Samozaposleni mora vlogo za karanteno ali višjo silo vložiti v 30 dneh od pridobitve dokazila

Samozaposleni, ki je upravičen do delno povrnjenega izgubljenega dohodka zaradi karantene ali višje sile (karantena ali varstvo otroka), mora vlogo vložiti preko FURS v 30 dneh od vročitve odločbe o karanteni ali drugega ustreznega dokazila. Najkasneje pa do 31. 12. 2020 (95. člen ZZUOOP).

POMEMBNO: Če upravičenec, ki prejema mesečni temeljni dohodek, za isti čas, vloži vlogo še za povrnitev delno izgubljenega dohodka (zaradi svoje karantene, karantene otroka ali druge objektivne okoliščine), se mu temeljni dohodek zmanjša za znesek izplačanega izgubljenega dohodka (88/2 ZZUOOP).

Če upravičenec vrne mesečni temeljni dohodek in med njegovim prejemanjem ni vložil vloge za povrnitev izgubljenega dohodka, lahko v 30 dneh po vrnitvi temeljnega dohodka vloži vlogo za povrnitev izgubljenega dohodka. Furs mu ga bo nakazal v 15 dneh od prejema vloge (91/7 ZZUOOP).

Če sta bila upravičencu za isti čas izplačana temeljni dohodek in izgubljeni dohodek, mora upravičenec vrniti izgubljeni dohodek (95/7 ZZUOOP).

Več na https://bit.ly/3mtMDqn in https://bit.ly/3e0IZBw.  

Višja sila zaradi varstva otroka - kaj pripada delavcu in delodajalcu

Zaradi odloka o prepovedi zbiranja v vrtcih, šolah, ipd., ki je bil objavljen v Uradnem listu, št. 152/2020, je veliko staršev, ki nimajo varstva za otroke, ostalo doma. Kolikšno nadomestilo plače pripada delavcu in koliko bo država povrnila delodajalcu?

Delna povrnitev nadomestila plače delodajalcu in večje nadomestilo plače delavcu v primeru višje sile je nov ukrep po ZZUOOP (PKP 5). Enemu od staršev, skrbnikov ali oseb, ki negujejo in varujejo otroka omogoča, da zaradi karantene, ki je odrejena otroku, ali druge zunanje objektivne okoliščine, ostane doma z namenom varstva otroka zaradi nezmožnosti obiskovanja vrtca, šole, socialno varstvene storitve vodenja in varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji, ki ni v institucionalnem varstvu (višja sila). Do uveljavitve ZZUOOP je bil delavec v teh primerih upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 % minimalne plače (137/6 ZDR-1). Delodajalcu pa izplačanega nadomestila plače delavcu država ni povrnila.

Otrok delo od doma karantena: To pravico lahko uveljavljajo starši otrok, osebe, ki negujejo in varujejo otroka na podlagi veljavnega izvršilnega naslova v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja ali skrbnik, ki svojega varovanca dejansko neguje in varuje. Pravica pa ni absolutna, ampak velja za otroke do vključno 5. razreda osnovne šole. Uveljavljajo jo lahko tudi starši otrok v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom, starši otrok v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter starši otrok, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca (57/3 ZZUOOP).

Delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, je upravičen do nadomestila plače v velikosti 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1 (59/6 ZZUOOP).

Delodajalcu bo izplačano nadomestilo plače (bruto I) povrnil zavod za zaposlovanje. Pri tem pa ZZUOOP za to upravičenost delodajalca ne določa nobenih pogojev glede upada prihodka delodajalca ali maksimalnega izplačila. Tudi ni pogoj, da bi moral delodajalec delavcu organizirati delo na domu.

Več na https://bit.ly/37OsJTa.

 

Občina Logatec
Tržaška cesta 50 A p.p. 60
1370 Logatec

Tel.: (01)7590600 Fax.: (01)7590620
obcina.logatec@logatec.si,
www.logatec.si

MŠ: 5874661000, DŠ: SI55512844
TRR: IBAN SI56 01264-0100001228; UJP
BIC koda (SWIFT): BSLJSI2X
GPS: N=45,9168, E=14,228