Rovte pri Logatcu - Spominska kapelica žrtvam 1. in 2. svetovne vojne

OPIS ENOTE NEPREMIČNE KULTURNE DEDIŠČINE

IDENTIFIKACIJA ENOTE DEDIŠČINE 
Evidenčna številka enote: 21543
Ime enote:  Rovte pri Logatcu - Spominska kapelica žrtvam 1. in 2. svetovne vojne 
  


 
OPIS ENOTE DEDIŠČINE
Vrsta dediščine:  nepremična kulturna dediščina
Tip enote: memorialna dediščina
Obseg enote: objekt
Tipološka gesla enote: kapelica, spominska plošča
Tekstualni opis enote: V kapelici Srca Marijinega z Marijinim kipom, zgrajeni leta 1944, so vzidane tri napisne plošče z imeni padlih prebivalcev župnije Rovte. Leta 1993 je bila vzidana še pokončna plošča z imeni zamolčanih žrtev.
Datacija enote: druga četrtina 20. stol., 1944, zadnja četrtina 20. stol., 1993, prva svetovna vojna, druga svetovna vojna
 
LOKACIJA ENOTE DEDIŠČINE
Naselje: ROVTE
Občina: LOGATEC
Lokacija: Kapelica stoji ob cesti skozi Rovte, zahodno od cerkve.
 
PRISTOJNOSTI
Območna enota:  ZVKD Ljubljana
 

Vir: Register kulturne dediščine: http://rkd.situla.org/?uid=2375, 16. 4. 2013

 

Spominska kapelica žrtvam 1. , 2. svetovne vojne in osamosvojitvene vojne

Na privzdignjen plato pri cerkvi nasproti župnišča, do katerega vodijo tri stopnice, je postavljena Materi božji posvečena kapelica pravokotnega tlorisa, zgrajena leta 1944 odkrita in blagoslovljena 5. novembra istega leta. Sezidal jo je stavbenik Zupanc po načrtu župnika Jožefa Kapusa kot spomin padlim in pobitim v 1. in 2. svetovni vojni iz krajev Petkovec, Praprotno Brdo, Žibrše in Medvedje Brdo, za njeno postavitev so bili posebej zaslužni domači domobranci. Iz dokumentov je razvidno, da so bili računi naslovljeni na poveljstvo 44 čete slov. domobranstva Rovte. Bila je zgrajena ob trideset letnici začetka prve svetovne vojne.

Sestavljena je iz preddverja, ki sloni na dveh stebričih, ki imata kapitela in bazi okrašene z nageljnovim cvetom. Fasade stranskih stranic so zidane iz grobo obdelanih kamnov (ponazarjajo krute, neusmiljene roke, ki so v vojnah slovenskim družinam ugrabile očete in sinove), na sredini hrbtne so večji kamniti klesanici v obliki križa, sprednja stran je zastekljena.
Notranjost je grajena kot oltar pod katerim je pravokotna kamnita plošča z imeni padlih, na sredini pa okrogla medeninasta plošča, polna simbolike: spodaj je krona trpljenja, nad njo slovenski nagelj, nad njim križ, obdan s slavo dvanajstih apostolov, s križa pa odseva na slovenski rod sedem žarkov, sedem vrst božjega usmiljenja v sedmih zakramentih. Na oltarju je podstavek, ovit v slovensko zastavo in okrašen z zlatim slovenskim nageljnom, na njem stoji kip Srca Marijinega kupljen 1944. Ob straneh kipa so spet imena padlih, nad ploščami so na obeh straneh letnice obeh vojn. Sredi prve je križ, obdan s trnjevo krono – za prvo vojno, na drugi križ s krono iz trnja – znamenje, da so v tej vojni padli tudi mučenci za vero. Leta 1993 je bilo dodano tudi ime padlega v osamosvojitven vojni leta 1991.

Čez celo zadnjo stran nad imeni padlih lebdi križ, ki je – poleg Marije, Kraljice slovenskega naroda, ki bdi nad vsemi – tudi temeljno sporočilo spomenika.
Kapela je pokrita z ravno betonsko streho z ležečim kvadrom spredaj na sredini, v katerega so vdelane kamnite kocke in kovinski disk s Kristusovim monogramom.
V kapelo so bila vklesana imena vseh vojaških in civilnih žrtev vojne do novembra 1944. Po koncu vojne pa je bila premajhna, da bi lahko vanjo zapisali tiste, ki so bili najbolj zaslužni zanjo. Bili so izbrisani in zamolčani vse do padca komunizma in šele leta 1993 so jim krajani lahko postavili obeležje. Upravičeno pa se sprašujemo kdaj če sploh kdaj bomo izvedeli za njihove grobove in bodo oprana njihova dobra imena. Bliža se 70 letnica njihove tragedije. Očetje in matere niso mogli pokopati svojih sinov, vdove ne svojih mož. Ali jih ne bodo mogli pokopati njihovi bratje in sestre njihovi otroci ? Čas neusmiljeno dela proti temu , da bi dočakali dan ko se bo to zgodilo.

Jože Leskovec