Drevesni mutanti so med nami

Ob besedi mutant si ob številnih Hollywoodskih znanstveno-fantastičnih filmih marsikdo predstavlja junake z nadnaravnimi sposobnostmi. Zaradi svojevrstnih prednosti kot so npr. povečana regeneracija, hitrost, vzdržljivost in še bi lahko našteval, uspešno kljubujejo zlobcem. 

Dejstvo je, da so mutacije v naravi, ki vodijo do sprememb v izgledu ali lastnostih živih organizmov redke, večinoma naključne, vendar stalno prisotne. Za osebek so lahko škodljive ali koristne. V vsakem primeru so posledica sprememb v genetskem zapisu. Rezultirajo pa v majhnih spremembah pri organizmih, ki se lahko prenašajo iz generacije v generacijo, kar lahko v končni fazi vodi do nastanka nove vrste in so kot take dobrodošle v smislu ohranjanja in pospeševanja rastlinske in živalske pestrosti.

Med najbolj znane drevesne mutante v gozdu sodijo kačje smreke (Picea abies forma virgata). Od navadne smreke se razlikuje po izjemnem habitusu. Krošnjo namreč gradijo kačasto zvite veje. V Sloveniji je znanih vsaj 10 osebkov.

Poseben primerek navadne smreke raste v Hlevišah, zahodno od bivše domačije Buhovec. Gre za še redkejšega mutanta navadne smreke višine 8 m z obsegom debla 71 cm, ki se od nje razlikuje prav tako po izgledu krošnje. Ta je gostejša in cipresaste oblike. Iglice so krajše od normalnih. V znanstvenih krogih je znana pod imenom Picea abies forma columnaris.

Naravovarstveniki so že pred leti prepoznali v obravnavani smreki visoko naravovarstveno vrednost, vredno ohranjanja. V letu 1990 jo je občina zavarovala z odlokom kot naravni spomenik. Drevo je po naravovarstveni zakonodaji pridobilo tudi status drevesne naravne vrednote lokalnega pomena. Iz fotografije iz leta 1989 je razvidno, da je stebrasta smreka rastla na zaraščajoči se površini, kjer se je nekdaj kosilo. V slabih tridesetih letih se je površina tako zarastla z gozdnim drevjem, da je bil ogrožen njen obstoj. Zaradi zasenčenosti krošnje se je del krošnje že posušil. Na Zavodu RS za varstvo narave smo se tako odločili, da ji pomagamo z izboljšanjem življenjskih pogojev na njenem rastišču. V soglasju z lastnikoma in v sodelovanju s krajevno pristojno enoto Zavoda za gozdove Slovenije smo v oktobru izvedli delovno akcijo čiščenja zarasti na njenem rastišču. Z odstranitvijo debelejši smrek in ostalih nižjih drevesnih in grmovnih vrst smo ji zagotovili več svetlobe in na ta način omogočili njen nadaljnji razvoj. Upamo tudi, da se bo krošnja obnovila.

Logaški gozdovi so znani po številnih mutantih navadne smreke. Žal jih je kar nekaj propadlo v zadnjih letih, večinoma po naravni poti (npr. stebrasta smreka v Povšnah). Še vedno pa lahko občudujemo kačji smreki na zahodnem robu udornice Velika Smrečnica in severno od Bazinove doline ter stebrasto smreko na Lazih.

Pripravil:
mag. Boštjan Kepic, ZRSVN

Slika 1: Cipresasta smreka leta 1989 (Arhiv ZRSVN, OE Ljubljana).


Slika 2: Ponovno sproščena krošnja cipresaste smreke po delovni akciji (Arhiv ZRSVN, OE Ljubljana).


Najava prireditev za spletni koledar

Za vsebino najav, katerih organizator ni Občina Logatec, zbiratelj napovedi - Občina Logatec - ne odgovarja. Kako objaviti prireditev na tej spletni strani? Več tukaj.

Zakaj gre župan na določene prireditve in na določene ne, kdo od organizatorjev ima prednost pri datumih in zakaj Občina Logatec ne določa kdo sme imeti prireditev na določen dan?

Prijava na e-novice

Email naslov: