Dejanska raba in namenska raba zemljišč

V sklopu državne priprave množičnega vrednotenja nepremičnih in zaradi obdavčitve nepozidanih stavbnih zemljišč se pojavlja nerazumevanje izrazov, ki vplivajo na višino odmere. Veliko občanov pridobi podatek da je njegovo zemljišče po dejanski rabi kategorizirano kot njiva. To pa hkrati ne pomeni da je v prostorskem aktu po namenski rabi to zemljišče kmetijsko zemljišče. Potrebno je torej razumevanje dveh pojmov in sicer dejanske rabe in namenske rabe.

Dejanska raba zemljišč je določena s fizičnimi elementi zemeljskega površja, ki so posledica naravnih dejavnikov ali človekove dejavnosti (uporabe) in jih je možno določiti z metodami fotogrametrije, daljinskega zaznavanja, terenske interpretacije ali s pomočjo podatkov iz drugih digitalnih evidenc o fizičnih lastnosti prostora. Dejanska raba prostora je neodvisna od predpisov s področja upravnega prava, ki določajo način pridobivanja in uživanja lastninske pravice. Dejanska raba zemljišča se evidentira na podlagi predpisov, ki urejajo vsebino in način vodenja podatkov o dejanski rabi prostora. Evidenca dejanske rabe je v pristojnosti ministrstva za kmetijstvo. Geodetska uprava pa podatke zgolj prevzame.

Dejanska raba je lahko:  njiva, vrt, rastlinjak, hmeljišče, trajni nasadi, vinograd, matičnjak, intenzivni sadovnjak, ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak, oljčnik, trajni travnik, barjanski travnik, gozd ali kmetijsko zemljišče poraslo z gozdnim drevjem, kmetijska zemljišča v zaraščanju, plantaža gozdnega drevja, drevesa in grmičevje oz. neobdelano kmetijsko zemljišče, pozidano in sorodno zemljišče (ne gre za stavbna zemljišča), barje, trstičje, ostalo zamočvirjeno zemljišče, suho odprto zemljišče s posebnim rastlinskim pokrovom, odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom in voda.

Namenska raba zemljišč je s prostorskimi akti določena raba zemljišč in objektov. Namenska raba zemljišča se evidentira na podlagi predpisov, ki urejajo vsebino, obliko in način priprave prostorskega reda občine in vrstah njegovih strokovnih podlag. V izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta se za celotno območje občine po posameznih enotah urejanja prostora določijo tudi območja namenske rabe prostora in se določi oziroma prikaže glede na fizične lastnosti prostora in predvideno rabo ter v skladu z izhodišči in usmeritvami iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in se deli na:
- območja stavbnih zemljišč
- območja kmetijskih zemljišč
- območja gozdnih zemljišč
- območja vodnih zemljišč in
- območja drugih zemljišč.
V občinskem prostorskem načrtu se za celotno območje občine prikaže območja podrobnejše namenske rabe prostora, ki se deli na: območja stanovanj, območja centralnih dejavnosti,  območja proizvodnih dejavnosti, posebna območja, območja zelenih površin, območja in omrežja prometne infrastrukture, območja komunikacijske infrastrukture,  območja energetske infrastrukture, območja okoljske infrastrukture, območja za potrebe obrambe v naselju, površine razpršene poselitve, območja najboljših kmetijskih zemljišč, območja drugih kmetijskih zemljišč,  območja gozdnih zemljišč, območja površinskih voda, območja vodne infrastrukture, območja mineralnih surovin, območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zunaj naselij za potrebe obrambe in ostala območja.

Kje lahko preverim kakšna je dejanska raba in namenska raba zemljišča?
Obe vsebini sta vključeni v prostorski informacijski sistem - PISO. Dejanska raba je vidna v tematskem sklopu Druge državne vsebine – Kmetijska zemljišča (raba). Namenska raba pa je vidna v tematskem sklopu Občinski prostorski načrt (OPN) – Namenska raba.

Občina je pristojna za izdajo Potrdilo o namenski rabi zemljišč.
Geodetska uprava ali ministrstvo pristojno za kmetijstvo ne izdajta posebnih potrdil o dejanski rabi, vzpostavljenih pa je več vrst aplikacij za pregledovanje (GERK, PREG, PROSTOR).

Kako je mogoče spremeniti namensko rabo zemljišča?
Sprememba namenske rabe zemljišča lahko poteka samo v postopku priprave občinskega prostorskega načrta. Postopek je natančno določen v Zakonu o prostorskem načrtovanju.
Občina se na podlagi strokovnih podlag sama odloča, kje in v kakšnem obsegu bo predlagala spremembo namenske rabe prostora. V postopku je zagotovljeno sodelovanje javnosti skozi podajanje pobud za spremembo namenske rabe, sodelovanje v času javne razgrnitve in na javni obravnavi. Občina je v okviru postopka tudi dolžna zavzeti stališča do podanih pripomb, podanih med javno razgrnitvijo in na javni obravnavi. Lastnik ima možnost in pravico, da v okviru postopka zagovarja svoj interes, občina pa lahko njegovo pobudo sprejme ali argumentirano zavrže. Postopek spremembe namenske rabe lahko poteka v "obeh smereh", tako v smeri spremembe iz kmetijskega ali gozdnega v stavbno zemljišče, kot tudi obratno. Slednjih pobud je v zadnjem času, zaradi obdavčitve nepozidanih stavbnih (zazidljivih) zemljišč, vedno več. Ene in druge pobude presoja najprej pooblaščena strokovna služba občine (pripravljavec osnutka OPN), v samem postopku pa tudi posamezni resorji, ki vsak na svojem področju ščitijo javni interes (različna zavarovanja, omejitve in drugi režimi v prostoru). Če se posamezni lastnik zanima za svojo lastnino (zemljišče), mora spremljati postopek priprave OPN, v okviru katerega se spreminja namenska raba. Sam status "stavbnega zemljišča" v planskem aktu pa ne pomeni neke avtomatično pridobljene pravice. Šele pravnomočno izdano gradbeno dovoljenje za poseg v prostor pomeni pridobljeno pravico z vsemi pravnimi posledicami.

Občina zbira razvojne pobude do predvidoma 30. aprila 2013. Ob podajanju pobud je potrebno dobro premisliti tudi v naprej, saj bo npr. čez pet let težje spremeniti rabo nazaj v stavbno zemljišče. Prav tako z oddajo pobude ni nobenih zagotovil, da bo do spremembe prišlo. Občina bo šele po sprejetem državnem pravilniku, ki bo določal merila in kriterije za razvrščanje pobud, pristopila k spremembi OPN. 

Občinska uprava
vir: Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Primer: zemljišče parc. št. 151/24, k. o. Grčarevec je po dejanski rabi neobdelano kmetijsko zemljišče, po namenski rabi pa stavbno zemljišče

DEJANSKA RABA: neobdelano kmetijsko zemljišče   NAMENSKA RABA: stavbno zemljišče
 


Najava prireditev za spletni koledar

Za vsebino najav, katerih organizator ni Občina Logatec, zbiratelj napovedi - Občina Logatec - ne odgovarja. Kako objaviti prireditev na tej spletni strani? Več tukaj.

Zakaj gre župan na določene prireditve in na določene ne, kdo od organizatorjev ima prednost pri datumih in zakaj Občina Logatec ne določa kdo sme imeti prireditev na določen dan?

Prijava na e-novice

Email naslov: