DEDI ali popularizacija naravne in kulturne dediščine na slovenskem

V slovenskem prostoru je bila konec maja v Celju prvič predstavljena Digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem ali krajše DEDI. Gre za prvo digitalno večmedijsko predstavitev slovenske naravne in kulturne dediščine katere namen je zadostiti trem osnovnim ciljem, in sicer: naravno in kulturno dediščino s pomočjo spleta približati najširši javnosti, omogočiti uporabo vsebin v promociji, turizmu in pedagoškem procesu ter upravljavcem  dediščine omogočiti soustvarjanje vsebine enciklopedije.

Mestni kino Metropol (Celje) je pod svojo streho 27. maja združil tiste posameznike ter strokovne delavce, ki se pri svojem delu srečujejo s prepoznavanjem, varovanjem ali predstavljanjem slovenske kulturne dediščine. Predstavniki občin, regij, društev in šol so bili torej tisti, katerim je bila prvič predstavljena vsebina, prednosti in zmogljivosti pri nas razvitega spletnega portala DEDI. Pri razvoju le-tega so sodelovale številne državne inštitucije, kot so npr. Filozofska fakulteta, Narodna in univerzitetna knjižnica, Zavod za gradbeništvo Slovenije, ter komercialna podjetja, npr. XLAB, Hruška, ki so bila sofinancirana s strani Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter Evropskega sklada za regionalni  razvoj v okviru prototipnih raziskovalno-razvojnih projektov e-vsebine in e-storitve.

Večina turistično informacijskih centrov, društev ter občin v Sloveniji svojo ponudbo, informacije in zanimivosti predstavljajo tudi preko spletnih strani. Te so bolj ali manj vsebinsko in tehnično dovršene, uporabniku pa navadno ponujajo le storitve in informacije vezane na en kraj, regijo, določene kulturne znamenitosti inp. Digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine iz tega vidika presega prej omenjene spletne strani, saj je njen namen na enem mestu zbrati in predstaviti slovensko naravno in kulturno dediščino najširši javnosti in na enem mestu ponuditi verodostojne, kakovostne in kompleksne vsebine. Razvoj projekta DEDI je temeljil na želji in s ciljem, da bi njegovim uporabnikom na enem mestu predstavil vse štiri vrste dediščine, in sicer premično in nepremično ter naravno in živo kulturno dediščino. Kot je poudaril dr. Daniel Vladušič, koordinator projekta, so glavne prednosti projekta enovita platforma, standardizirani zapisi in prikazi objektov dediščine, možnost uporabe neposredno s spletnega mesta uporabnika, možnost uporabe v osnovnih in srednjih šolah, ter strokovno pripravljene vsebine in verodostojni podatki. Prav zaradi tako zahtevne ponudbe spletnega portala DEDI združuje številne strokovnjake, ki pregledujejo, vnašajo in tehnično podpirajo vnose objektov dediščine v program.

Za občine, med udeleženkami predstavitve so bile v večini predstavniki manjših občin, je DEDI ne le nepogrešljiv zapis slovenske kulturne in naravne dediščine, pač pa tudi neke vrste priložnost za nastop na trgu turistične ponudbe posamezne občine ter priložnost za razvoj kulturno-turistične ponudbe posameznega kraja. Po zagotovilih koordinatorjev projekta se z vnosom posameznih elementov dediščine v omenjeni program krepi njihova celostna predstavitev, spodbuja turizem, zagotavlja pa se tudi bolj dejavno sodelovanje uporabnikov pri prepoznavanju ter ohranjanju dediščine kraja v katerem živijo. To pa je tudi namen naše Občine, ki je elemente naravne in kulturne dediščine  vnesla v novo karto ter promomapo Logatca, ki je izšla v letošnjem letu. Zaradi zavedanja o pomembnosti ohranjanja naravne in kulturne dediščine sta bila letos javnosti v obnovljeni podobi predstavljena tudi dva vodnjaka, in sicer Tollazzijeva štirna ter litoželezni vodnjak pred Škrljevo hišo. In prav Tollazzijeva štirna je tisti element dediščine, ki ga je Občina Logatec vnesla v program DEDI, organizatorji predstavitve, pa so vključenost Občine promovirali kot dober primer prakse. Renata Gutnik, koordinatorka turističnih dejavnosti v Občini Logatec, je s predstavitvijo občine, njene spletne strani in aktivnosti, ki se izvajajo na področju kulture in turizma, vsem udeležencem predstavila dober koncept vključevanja občine v širši prostor kulturne in turistične ponudbe, ki jo je mogoče nadgraditi tudi z aktivnim vnašanjem dediščine v DEDI. Kot je povzela vsebinska koordinatorica projekta mag. Mateja Šmid Hribar iz Znanstveno raziskovalnega centra  Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), bodo občine z DEDI-jem pridobile strokovne in verodostojne, vendar še vedno najširši javnosti razumljive daljše opise svoje dediščine ter večmedijsko gradivo, ki te objekte predstavlja na slikovit način. Dediščino bo  možno povezovati tudi v zgodbe oziroma virtualne ekspedicije, kar je še posebej dobrodošlo tudi pri predstavitvi večjih kompleksov in zavarovanih območij. Po njenem mnenju bodo občine s pristopom DEDI seznanjala svoje občane o bolj in manj prepoznavni dediščini ter jih na ta način usmerjala k aktivni udeležbi pri ohranjanju, varovanju in tudi ustvarjanju dediščine.“ Spletni portal DEDI zagotavlja podporo strokovnemu delu, kulturnemu razvoju, spodbuja vseživljenjsko učenje, utrjuje narodno identiteto ter prispeva k prepoznavnosti in konkurenčnosti posamezne občine,“ je še povedala mag. Šmid Hribarjeva.

Digitalna  enciklopedija, ki trenutno deluje le v slovenskem jeziku, saj finančne možnosti v tem trenutku ne omogočajo prevod vsebin v ostale svetovne jezike, je torej namenjena le domačemu uporabniku, ki si želi bolje spoznati dediščino svojega okolja. S pomočjo omenjene enciklopedije bo lahko prišel do kakovostnih in interaktivnih vsebin v kartografskih 2D, 3D in 4D prikazih, kar omogoča, sodobno vizualno predstavitev objekta naravne ali kulturne dediščine v obliki realističnega tridimenzionalnega modela, ki ga lahko uporabnik interaktivno pregleduje s poljubne strani. V praksi to pomeni, da se lahko uporabnik  iz naslonjača sprehodi po npr. stavbah Žičke kartuzije ali prelista starodavne zapise menihov, do katerih drugače ne bi imeli dostopa, ter se šele nato odloči ali si bo kartuzijanski samostan v dolini sv. Janeza Krstnika ogledal tudi v naravi.


Romana Hribar, Občinska uprava


Najava prireditev za spletni koledar

Za vsebino najav, katerih organizator ni Občina Logatec, zbiratelj napovedi - Občina Logatec - ne odgovarja. Kako objaviti prireditev na tej spletni strani? Več tukaj.

Zakaj gre župan na določene prireditve in na določene ne, kdo od organizatorjev ima prednost pri datumih in zakaj Občina Logatec ne določa kdo sme imeti prireditev na določen dan?

Prijava na e-novice

Email naslov: