Zbor krajanov KS Naklo, 25. 11. 2011

Na podlagi 80. člena Statuta občine Logatec (Logaške novice, št. 10/10 – uradno prečiščeno besedilo) sklicuje župan občine Logatec Berto Menard, v zadevi zahteve po predstavitvi javnosti projekta Center za ravnanje z odpadki Notranjske, Istre in Krasa (v nadaljevanju: CERO NIK),

zbor krajanov Krajevne skupnosti Naklo,

ki bo potekal, 25. 11. 2011, v prostorih Narodnega doma Logatec, z začetkom ob 18. uri, z naslednjim dnevnim redom:
- seznanitev s projektom CERO NIK,
- razno.

Vabimo vas, da se zbora udeležite v čim večjem številu.
       
Berto MENARD, l.r.
župan Občine Logatec

Zadetkov: 231


CERO NIK na Gregorjevem sejmu 2011 in fotografije sistema CERO Celje

Foto: Siniša Rančov

CERO NIK javnosti predstavljen 12. marca 2011 na stojnici na Gregorjevem sejmu.
Cero Nik na Gre...
Cero Nik na Gregorjevem 2011 01
Cero Nik na Gre...
Cero Nik na Gregorjevem 2011 02
Cero Nik na Gre...
Cero Nik na Gregorjevem 2011 03
Cero Nik na Gre...
Cero Nik na Gregorjevem 2011 04
Cero Nik na Gre...
Cero Nik na Gregorjevem 2011 05
Cero Nik na Gre...
Cero Nik na Gregorjevem 2011 06
Cero Nik na Gre...
Cero Nik na Gregorjevem 2011 07
Cero Nik na Gre...
Cero Nik na Gregorjevem 2011 08
Cero Nik na Gre...
Cero Nik na Gregorjevem 2011 09
Cero Nik na Gre...
Cero Nik na Gregorjevem 2011 10
Cero Nik na Gre...
Cero Nik na Gregorjevem 2011 11
Cero Nik na Gre...
Cero Nik na Gregorjevem 2011 12
Cero Nik na Gre...
Cero Nik na Gregorjevem 2011 13
Cero Nik na Gre...
Cero Nik na Gregorjevem 2011 14
Cero Nik na Gre...
Cero Nik na Gregorjevem 2011 15
Cero Nik na Gre...
Cero Nik na Gregorjevem 2011 16
Cero Nik na Gre...
Cero Nik na Gregorjevem 2011 17
Cero Nik na Gre...
Cero Nik na Gregorjevem 2011 18
Cero Nik na Gre...
Cero Nik na Gregorjevem 2011 19
Cero Nik na Gre...
Cero Nik na Gregorjevem 2011 20
Cero Nik na Gre...
Cero Nik na Gregorjevem 2011 21
Cero Nik na Gre...
Cero Nik na Gregorjevem 2011 22
Cero Nik na Gre...
Cero Nik na Gregorjevem 2011 23
Cero Nik na Gre...
Cero Nik na Gregorjevem 2011 24
Cero Nik na Gre...
Cero Nik na Gregorjevem 2011 25
Cero Nik na Gre...
Cero Nik na Gregorjevem 2011 26



Vpogled v CERO Celje
Cero Celje 01
Cero Celje 01
Cero Celje 02
Cero Celje 02
Cero Celje 03
Cero Celje 03
Cero Celje 04
Cero Celje 04
Cero Celje 05
Cero Celje 05
Cero Celje 06
Cero Celje 06
Cero Celje 07
Cero Celje 07
Cero Celje 08
Cero Celje 08
Cero Celje 09
Cero Celje 09
Cero Celje 10
Cero Celje 10
Cero Celje 11
Cero Celje 11
Cero Celje 12
Cero Celje 12
Cero Celje 13
Cero Celje 13
Cero Celje 14
Cero Celje 14
Cero Celje 15
Cero Celje 15
Cero Celje 16
Cero Celje 16
Cero Celje 17
Cero Celje 17
Cero Celje 18
Cero Celje 18
Cero Celje 19
Cero Celje 19
Cero Celje 20
Cero Celje 20
Cero Celje 21
Cero Celje 21
Cero Celje 22
Cero Celje 22
Cero Celje 23
Cero Celje 23
Cero Celje 24
Cero Celje 24
Cero Celje 25
Cero Celje 25
Cero Celje 26
Cero Celje 26
Cero Celje 27
Cero Celje 27
Cero Celje 28
Cero Celje 28
Cero Celje 29
Cero Celje 29
Cero Celje 30
Cero Celje 30
Cero Celje 31
Cero Celje 31
Cero Celje 32
Cero Celje 32
Cero Celje 33
Cero Celje 33
Cero Celje 34
Cero Celje 34
Cero Celje 35
Cero Celje 35
Cero Celje 36
Cero Celje 36
Cero Celje 37
Cero Celje 37
Cero Celje 38
Cero Celje 38
Cero Celje 39
Cero Celje 39
Cero Celje 40
Cero Celje 40
Cero Celje 41
Cero Celje 41
Cero Celje 42
Cero Celje 42
Cero Celje 43
Cero Celje 43
Cero Celje 44
Cero Celje 44
Cero Celje 45
Cero Celje 45
Cero Celje 46
Cero Celje 46
Cero Celje 47
Cero Celje 47
Cero Celje 48
Cero Celje 48
Cero Celje 49
Cero Celje 49
Cero Celje 50
Cero Celje 50
Zadetkov: 841

Objava rezultatov - telefonska anketa za projekt Cero NIK

Občina Logatec je s pomočjo podjetja za poslovno sodelovanje UNEP, d. o. o. iz Ljubljane izvedla telefonsko anketo vezano na projekt Cero NIK, s pomočjo katere se je, poleg ostalih aktivnosti, želelo pridobiti mnenje občanov o omenjenem projektu.

Anketa je bila izvedena 1. in 2. marca 2011 na območju Logatca, in sicer po naključnem izboru.

Anketa je zajemala vzorec N= 701 anketirancev, ki so odgovarjali na dva sklopa vprašanj, in sicer: ali prebivalci področja Logatca poznajo zasnovo projekta Cero NIK (pritrdilni oziroma nikalni odgovor) ter kam naj bi se umestil načrtovan projekt.

Realizatorji ankete so v obdobju med 1. in 2. marcem 2011 uspeli priklicati 448 anketirancev  (kar predstavlja 63,9% odziva – dovolj za vrednotenje) in ugotovili, glede na zastavljeni vprašanji, naslednje:
1. Ali poznate projekt Cero NIK?
- Odgovor DA = 227 (50,67 %)
- Odgovor NE = 221 (49,33 %)
- Skupaj: 448

2. Vprašanje se je glasilo, kam bi po vašem mnenju (anketiranca) bilo smotrno umestiti projekt…, in sicer z možnostjo odgovora:
- Obrobje občine ob avtocesti v bližini počivališča Lom, odgovori: 234 (52,24 %)
- V industrijski coni KLI, odgovori: 92 (20,53 %)
- Drugam (kam po mnenju anketiranca) je odgovorilo: 122 (27,23 %)


Berto Menard
župan Občine Logatec

Zadetkov: 1121

CERO NIK na Gregorjevem sejmu 2011

Zainteresirano javnost obveščamo, da bo projekt CERO NIK posebej predstavljen tudi na Gregorjevem semnju v Logatcu, 12. marca 2011. Vabljeni na stojnico CERO NIK.
Zadetkov: 382

17. marca 2011 Predstavitev projekta CERO NIK

Četrtek, 17. marca 2011, ob 18. uri, Velika dvorana Narodnega doma
Predstavitev projekta CERO NIK
Org in info: Občina Logatec, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate., 01/ 759 06 00
Zadetkov: 10

Družno podprli projekt CERO NIK

17 občin Notranjske, Istre in Krasa (NIK) potrdilo sodelovanje pri izgradnji Centra za ravnanje z odpadki  (CERO NIK) – Občina Logatec v vlogi nosilke projekta – Center naj bi bil zgrajen v logaški občini do konec leta 2015

V drugi polovici januarja so se v prostorih Občine Hrpelje-Kozina sestali župani, podžupani in predstavniki občin: Bloke, Borovnica, Cerknica, Divača, Hrpelje-Kozina, Komen, Koper, Ilirska Bistrica, Izola, Log-Dragomer, Loška Dolina, Piran, Pivka, Postojna, Sežana, Vrhnika in Logatec, z namenom poiskati skupno rešitev za predelavo mešanih komunalnih odpadkov, ki jih ustvarijo prebivalci omenjenih občin. Zbrani so po vsebinski razpravi ustno sprejeli predlog župana občine Logatec Berta Menarda, da naj bi se novo zgrajeni objekt Centra umesti v prostor v bližini avtocestnega počivališča Lom 1 v občini Logatec. Naša občina je tako postala nosilka omenjenega projekta, ustanovil pa se je tudi tričlanski projektni svet, ki ga sestavljajo župan občine Vrhnika Stojan Jakin, podžupan občine Piran Gašpar Gašpar – Mišič, ki nastopa v vlogi koordinatorja, ter župan občine Logatec Berto Menard.  Naloga sveta je pripraviti  obseg projekta, ki se nanaša tudi na pripravo dokumenta identifikacije investicijskega projekta ter iskanjem odgovora, kam z minimalnimi ostanki odpadkov po njihovi obdelavi.

Projekt Center za obdelavo odpadkov Logatec (COOL), ki naj bi imel svojo lokacijo v Industrijski coni Logatec za KLI-jem in ga je v preteklem županskem obdobju peljala Občina Logatec, je pod zdajšnjim županom dobil nov naziv ter ustreznejšo in za občane sprejemljivejšo lokacijo. Center naj bi namreč stal na zemljišču, ki je  v bližini avtoceste, komunalna vozila se bodo tako izognila vožnji skozi večja naselja, v njegovi neposredni okolici pa se ne nahajajo stanovanjski objekti. Zemljišče v velikosti treh hektarjev je v tretinski lasti Občine Logatec, dve tretini pa sta v zasebni lasti. Za odkup je Občina pripravljena odšteti okoli 8 EUR/ m², kar je predvidena cena na podlagi uradne cenitve zemljišča. Dejstvo, da je omenjeno zemljišče v območju Nature 2000, katere namen je ohranjanje biotske raznovrstnosti, in sicer tako, da varuje naravne habitate ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, pomembnih za Evropsko unijo (EU), po zagotovilih logaškega župana ne bi smelo vplivati na izpeljavo projekta, saj naj dejavnost obdelave odpadkov ne bi škodljivo vplivala na okolje, kar je na srečanju županov potrdila tudi država.
Začrtani cilji in dogovori pa bodo v prihodnjih mesecih zahtevali veliko dela s strani Občinskih uprav posameznih občin. Ustni dogovor bo treba najprej zapečatiti z ustreznim podpisom pogodbe o medsebojnem sodelovanju, potem pa sledi pospešena priprava vloge za pridobitev nepovratnih sredstev evropskega kohezijskega sklada, in sicer  do velikost 35 milijonov evrov. Rok za oddajo vloge se hitro bliža in prijavljitelju nalaga, da jo na Službo vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko odda v začetku poletnih mesecev.

Vrednost celotne investicije bo tako razdeljena med občine pristopnice k projektu, državo ter (EU), in sicer: lastna sredstva pogodbenih strank – investitorja in sovlagatelja – v približni višini 30 odstotkov ter nepovratna sredstva (kohezijski sklad EU in sredstva RS) v približni višini 70 odstotkov.

Novi projekti, ki so kakorkoli povezani z odpadki v lokalni skupnosti navadno naletijo na negativen odziv občanov. »Izgradnja Centra za predelavo odpadkov ne bo imela negativnega vpliva na okolje, njegova izgradnja bo zagotovila tudi nekaj novih delovnih mest, hkrati pa bomo zadostiti določilom direktivam EU o ravnanju z odpadki. Predvsem bomo na ta način skušali na področju teh občin urediti problematiko, vezano na odlaganje odpadkov, in se tudi tako izognili situaciji, ki se je zgodila v Neaplju. »je o novem projektu povedal župan občine Logatec Berto Menard. Po zagotovilih Menarda, se bodo logaški občani pred izgradnjo Centra s sodobno tehnologijo za mehansko obdelavo odpadkov podrobneje  seznanili tudi na javni razgrnitvi projekta.

Občinska uprava
Zadetkov: 2750

Kaj dela Občinska uprava Občine Logatec

Trend dela v javni upravi povsod narašča, na področjih lokalnih samouprav pa se krivulja, odkar država prenaša izvajanje določenih aktov nanje, vzpenja daleč navzgor. Občinska uprava Občine Logatec čisto nič ne zaostaja po delu, vedno večje število občanov jo kvečjemu motivira še k bolj trdemu delu.

Elektronsko knjiženje že od 2005
Občinska uprava je že leta 2005 uveljavila elektronsko knjiženje dokumentov in zadev in s tem bistveno izboljšala sistem, je pa po drugi strani z elektronskim sistemom malce več dela, saj mora vsak zaposleni hkrati voditi fizično in elektronsko obliko zadev, ki jih obdeluje in vodi.  Statistični podatki so zelo zgovorni in iz leta v leto dokazujejo, da delo v službi naroda ni ravno mačji kašelj.

Trend rasti količine dela je neusmiljen, poskok za 341%
V letu 2005, natančneje decembra, ko so knjižni sistem vnesli v računalniški sistem, so se delavci v tem kratkem času morali naučiti upravljati z novostjo, z novim letom pa je šlo zares. Konec prvega leta delovanja knjižnega sistema je Uprava ugotovila, da je bila odločitev za pridobitev slednjega več kot odlična, saj se je zaradi različnih faktorjev število zadev strmo povečalo. Po podatkih kolegice iz sprejemne pisarne naj bi bilo v letu 2006 odprtih toliko zadev kot v celotnem obdobju od leta 2000 do leta 2005 skupaj. Konkretna številka 1.182. Leta 2007 je ta številka zrasla še za 341 % na 4.033 zadev. 2008 se je trend malce umiril in odprtih je bilo 3.957 zadev. Zmanjšanje števila zadev  pa je posledica ukrepa, da se nekaterih nepomembnih dokumentov ni več knjižilo. Med te dokumente spadajo razne čestitke, vabila, reklamna gradiva in podobno.
V kolikor se bo trend naraščanja odpiranja zadev nadaljeval pa lahko pričakujemo, da se bomo približali številki 5.000, kar pomeni, da mora vsak od zaposlenih v povprečju letno obdelati več kot 200 zadev. Glede na število prebivalcev Logatca, ima eden od zaposlenih v povprečju okoli 580 prebivalcev v postopkih. 

Zadeva = dokument + dokument +…..
Številke, ki govorijo o zadevah so v primerjavi s številom dokumentov, ki zadeve sestavljajo, prava skromnost. Ena zadeva lahko vsebuje najmanj dva dokumenta. Dokumenti se ločijo na 3 vrste, vhodne, ki jih pošiljate stranke, lastni, ki jih zaradi narave postopka pripravi referent in izhodne, s katerimi referenti strankam in drugim sporočajo neko vsebino ali po nečem sprašujejo. Vse dokumente pa je potrebno obdelati.

Omeniti je potrebno tudi, da dokumenti prihajajo in odhajajo na različne načine, preko navadne in elektronske pošte. V sistem knjiženja pa niso zavedeni čisto vsi dokumenti. Reklamno gradivo in podobno ne knjižimo, kar pomeni, da je dejanskih dokumentov še precej več kot omenjeno.
 
Zanimivi so tudi podatki koliko dokumentov je v določenem letu v povprečju vsebovala ena zadeva.

 20062007 2008 2009 2010 2011 
zadeve 1.1824.033 3.957 4.277 4.363  
vhodni7.54511.9489.548 9.273 9.466  
izhodni + lastni4.8829.658 10.999 9.848 9.994  
skupaj vseh12.42721.606 20.547 19.121 19.460  
povprečno št. dok./zadevo10,5105,357 5,192 4,470 4,460  
izhodni3.7216.976 7.965 7.044 6.866  
lastni1.1612.682 3.034 2.804 3.128  

Renata Gutnik
Občinska uprava

Zadetkov: 3352

Stališče do pripomb in predlogov javnosti

Številka: 3500-7/2013-14
Datum:   14. 6. 2013


Stališče do pripomb in predlogov javnosti


Na podlagi 46. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12, v nadaljnjem  besedilu: ZPNačrt) je župan Občine Logatec dne 17. 4. 2013 sprejel Sklep o  začetku priprave sprememb in dopolnitev Odloka o občinskem prostorskega načrta Občine Logatec. 

Peti odstavek 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju  določa, da ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek strateškega načrta. Šesti odstavek 50. člena pa določa, da občina preuči pripombe in predloge javnosti in do njih zavzame stališče.

Sprejme se Stališče do pripomb in predlogov javnosti (v nadaljnjem besedilu: stališče), podanih v času javne razgrnitve ter javne obravnave dopolnjenega osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Logatec. Javna razgrnitev je potekala od 27. 5. 2013 do 11. 6. 2013. Javna obravnava je potekala 5. 6. 2013.

V času med 27. 5. 2013 in 11. 6. 2013 je bila izvedena javna razgrnitev dopolnjenega osnutka. Javna razgrnitev je bila organizirana v prostorih Občine Logatec. V času javne razgrnitve so bile izražene pripombe in predlogi k dopolnjenemu osnutku s strani zainteresirane javnosti. V tem  času je bila organizirana tudi javna obravnava, ki je potekala v prostorih Občine Logatec, a se je ni udeležil nihče.

V času javne razgrnitve in javne obravnave so bile pripombe podane do 11. 6. 2013.

Stališče do posameznih pripomb in predlogov javnosti je preučila in do njih zavzela stališče Občina Logatec. Stališče se v skladu z ZPNačrt objavi na krajevno običajen način in v svetovnem spletu, na spletni strani občine www.logatec.si.


Berto Menard
ŽUPAN


Priloga 1: Stališče do  pripomb in predlogov javnosti podanih v času javne razgrnitve ter javne obravnave dopolnjenega osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Logatec. Javna razgrnitev je potekala od 27. 5. 2013 do 11. 6. 2013. Javna obravnava je potekala 5. 6. 2013.

Priloga 1: Stališče do  pripomb in predlogov javnosti podanih v času javne razgrnitve ter javne obravnave dopolnjenega osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Logatec. Javna razgrnitev je potekala od 27. 5. 2013 do 11. 6. 2013. Javna obravnava je potekala 5. 6. 2013.

1. Pripombe v času javne razgrnitve, podane ustno na zapisnik ali pisno na naslov občine
Številka:  3500-7/2013-11 - 001  
Pripombodajalec: Tomaž Jerina   
Pripomba podana: v času javne razgrnitve
Datum: 10. 6. 2013
Pripomba: Predlog, da se dopolni Priloga 1 – Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora v enoti urejanja prostora BL-33 se dopiše, da je na zemljiščih parc. št. 935/20, 935/21-del, 934/2-del, 1612/14, 919/6-del, *113, vse k.o. Blekova vas dovoljena gradnja industrijskih objektov in legalizacija obstoječih objektov s spremembo namembnosti obstoječih objektov v industrijske objekte po klasifikaciji objektov CC-SI 1251.
Parc. št.: 935/20, 935/21-del, 934/2-del, 1612/14, 919/6-del, *113, vse k.o. Blekova vas
Stališče: Pripomba se upošteva.
Pripomba je utemeljena, saj iz stanja na terenu izhaja, da gre za območje, kjer se že več let opravlja tudi nestanovanjska dejavnost. Priloga 1, za enoto BL-33, se glasi:

Oznaka enote urejanja prostora:  BL-33 /  SSs; AE, D
Prostorsko izvedbeni pogoji:  Območje enote KD 15163 Logatec - Domačija Blekova vas 32. Predvidene novogradnje ob enoti kulturne dediščine morajo biti grajene v podobnem slogu kot domačija. Ob cesti, ki meji na enoto kulturne dediščine EŠD 15169 Logatec Domačija Blekova vas 34 naj se ohrani pas drevja, ki bo potencialno modernejšo gradnjo ločeval od tradicionalne arhitekture domačije. V primeru, da bodo predvidene novogradnje grajene v podobnem slogu kot domačija, pas drevja ni potreben.

Na parc. št. 935/20, 935/21-del, 934/2-del, 1612/14, 919/6-del, *113, vse k.o. Blekova vas je poleg dopustnih objektov in dejavnosti iz 106. člena dovoljena tudi gradnja objektov 12510 -  Industrijske stavbe, 1252 - Rezervoarji, silosi in skladišča in 1271 - Nestanovanjske kmetijske stavbe ter spremembe namembnosti obstoječih objektov v 12510 - Industrijske stavbe, 1252 - Rezervoarji, silosi in skladišča in 1271 - Nestanovanjske kmetijske stavbe. Te tri skupine objektov morajo izpolnjevati ostala merila iz 112. člena.

 

Številka: 3500-7/2013-13  -  002  
Pripombodajalec: Mag. Bojan Petrina   
Pripomba podana: v času javne razgrnitve
Datum: 10. 6. 2013
Pripomba: Pobuda, da se za objekte, ki se nahajajo v industrijskih conah – IG, za spremembe namembnosti objektov ne veljajo splošni, niti posebni prostorski pogoji za gradnjo, če na parceli na kateri stoji objekt ni dovolj prostorskih možnosti, da bi izpolnili zahtevan pogoj za gradnjo.
Parc. št.: 767/1, k.o. Dolenji Logatec
Stališče: Pripomba se delno upošteva.
Splošni prostorsko izvedbeni pogoji morajo biti izpolnjeni tudi pri spremembah namembnost. V posebnih prostorskih izvedbenih pogojih je  pripomba že zajeta v razgrnjenem dopolnjenem osnutku OPN in sicer:

2.2 Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega za gradnjo:  
tip: E, F
FZ:  Največ 0,65 
DZP: najmanj 10 % 
FI: največ 0,8
FP: /
Kadar se obstoječemu objektu spreminja namembnost, se določbe točke 2.2 ne uporabljajo.


Številka:  3500-7/2013-14 -  003  
Pripombodajalec: Eurometall, d.o.o.    
Pripomba podana: v času javne razgrnitve
Datum: 10. 6. 2013
Pripomba: Pobuda, da se dopolni Priloga 1 – Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora v enoti urejanja prostora DL-175 se dopiše, da je na zemljišču parc. št. 767/1, k.o. Dolenji Logatec dovoljena sprememba namembnosti obstoječega skladišča v proizvodni objekt, za katerega veljajo PIP: DZP 1%, FZ 0,74, FI 0,74, FP 5,90, število parkirnih mest 5.
Parc. št.: 767/1, k.o. Dolenji Logatec
Stališče: Pripomba se upošteva.
Pripomba, glede drugačnih določil za DZP, FZ, FI in FP je že zajeta v razgrnjenem dopolnjenem osnutku OPN. Pripomba glede manjšega števila parkirnih mest se upošteva.

Oznaka enote urejanja prostora:  DL-175 /  IG; E, F
Prostorsko izvedbeni pogoji:  Na parc. št. 767/1, k. o. Dolenji Logatec je ne glede na dejavnost objekta in ne glede na določbe splošnih in posebnih prostorskih izvedbenih pogojev glede urejanja parkirnih mest in garaž, dopustno najmanj 5 parkirnih mest.


2. Pripombe v času javne razgrnitve, podane v knjigo pripomb in predlogov
Pripomb ni bilo.


3. Pripombe podane na javni obravnavi
Pripomb ni bilo. Javne obravnave se ni udeležil nihče.

Zadetkov: 1598

Delovna skupina za zaščito in reševanje Skupnosti občin Slovenije o aktualnih problemih

V torek, 11. maja 2010, so se v Logatcu sestali člani delovne skupine za zaščito in reševanje pri Skupnosti občin Slovenije, ki je strokovno in posvetovalno združenje občin pri nas in trenutno šteje 166 članic. Na tokratnem srečanju so se člani ukvarjali predvsem z aktualnimi vprašanji, ki se nanašajo na novelo Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, državni načrt zaščite in reševanja za jedrsko nesrečo v Nuklearni elektrarni Krško ter razmerja med občinskimi in regijskimi komisijami za ocenjevanje škode in postopek aktiviranja komisij.

Aktivnosti delovne skupine za zaščito in reševanje
Delovna skupina je strokovni posvetovalni organ predsedstva Skupnosti občin Slovenije za vprašanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki letos deluje že peto zaporedno leto. Skupina je v teh letih opravila veliko dela, predvsem na področju spreminjanja in prilaganja zakonodaje s svojega področja. Vse spremembe zakonodaje, ki so bile usmerjene v korist občinskih struktur in v lajšanje dela na terenu lokalnih skupnosti, so plod idej, strokovnih pobud, pogajanj ter usklajevanj s raznimi ministrstvi, še največ z Ministrstvom za obrambo, Upravo RS za zaščito in reševanje.

V mesecu decembru lani se je skupina sestala tudi z ministrico za obrambo, dr. Ljubico Jelušič, in ji predstavila svoje ideje o razvoju in izboljšanju sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Še največ poudarka je bilo na ureditvi statusa prostovoljnih pripadnikov struktur za zaščito, reševanje in pomoč, saj je večina le-teh iz vrst občinskih sil oz. enot, katerih ustanovitelj in financer je lokalna skupnost.

Teme tokratnega srečanja
Sestanek delovne skupine, ki je bil tokrat sklican v Logatcu, je obravnaval nekaj zelo aktualnih in perečih problemov: novelo Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, pripombe na državni načrt zaščite in reševanja za jedrsko nesrečo v Nuklearni elektrarni Krško ter razmerja med občinskimi in regijskimi komisijami za ocenjevanje škode in postopek aktiviranja komisij.

Novela Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami pod drobnogledom delovne skupine za zaščito in reševanje
Ker mora pripravljavec splošnih državnih aktov pridobiti tudi mnenje združenj lokalnih skupnosti oz. strokovne javnosti, je predlog zakona romal v obravnavo tudi na Skupnost občin Slovenije. Po strokovni liniji je obravnavo novele prevzela delovna skupina za zaščito in reševanje. Novosti, ki jih prinašajo novi členi zakona so v razpravi zelo delila mnenja. Zakon po eni strani pomeni premik v razvoj sistema, po drugi strani pa naj bi ustanoviteljem enot za zaščito, reševanje in pomoč (pretežno so to lokalne skupnosti) prinesel nekaj več finančnih obremenitev, saj bo lahko delodajalec pripadnika enote, ki bo s strani ustanovitelja vpoklican na izvajanje nalog zaščite in reševanja, zahteval poleg refundacije osebnega dohodka za pripadnika za čas odsotnosti, še povračilo izgubljenega prihodka oz. dobička v višini 20 odstotkov od refundiranega  osebnega dohodka. Čeprav v absolutnih zneskih to ne pomeni velikega zalogaja, pa se pojavlja vprašanje principa ponovnega dodatnega obremenjevanja proračuna namesto, da bi delodajalca stimulirali na drugačen način, npr. z odbitkom davka na izplačane plače oz. na dodatno priznanje upravičenih stroškov, če zaposluje aktivnega pripadnika sil za zaščito in reševanje (gasilcev, gorskih reševalcev, tabornikov, skavtov, jamarjev, potapljačev itd.). Ker nam Ministrstvo za obrambo daje venomer zelo kratke roke za posredovanje pripomb ni bilo časa za detajlne razlage, tako da se je skupina odločila načeloma podpreti predlog, če pravočasno pridobimo razlago tega člena, ter kot dopolnilo predlagalo vnos možnosti dodatnega vira financiranja občine za take primere, sicer bo podala negativno mnenje. Druge novosti so predvsem na strani zagotavljanja zdravniških pregledov za tiste pripadnike enot, ki so del posebnih programov usposabljanja oz. tam, kjer je deficit usposobljenih za uporabo dihalnih aparatov in drugih specialnosti, ki so pomembni za operativni pripravljenost na vseh nivojih. Nekaj je bilo še uskladitev z drugo zakonodajo, predvsem pri dodatnem invalidskem in pokojninskem zavarovanju za primer poškodbe pri delu za čas izvajanja del in nalog zaščite in reševanja.

Kaj bo z novelo državnega načrta za zaščito in reševanje za jedrsko nesrečo?
Delovna skupina je obravnavala tudi novelo državnega načrta za zaščito in reševanje za jedrsko nesrečo. Prav zaradi delovanja delovne skupine se je zgodil prvovrstni precedens, saj je Uprava za zaščito in reševanje ustavila postopek sprejemanja načrta oz. oddaje na Vlado RS, ker smo člani skupine na zadnjem usklajevanju januarja letos dokazali, da je načrt ne-operativen ter da manjkajo ključne logistične in finančne predpostavke in postopki, da bi lahko tak načrt izvajale tudi in predvsem občine. Skupnost občin Slovenije zagovarja stališče, da morajo biti postopki, kot se lahko zgodijo pri splošni nevarnosti zaradi jedrske nesreče, definirani v detajl. Nič ne sme biti prepuščeno iznajdljivosti posameznikov oz. posameznih lokalnih skupnosti, temveč je potrebno zagotoviti enotnost pri postopanju. Predstavljajmo si, da bi npr. evakuirance iz Posavja vsaka občina po svoje sprejemala in obravnavala. Nastal bi kaos in porušili bi se temelji države. Menimo, da sistem zaščite in reševanja v Sloveniji, na načrtu kot je ta, opravlja »maturantski izpit« in postavlja vso doktrino na kocko. Kot pri planiranju vojaške kampanije, tudi v tem primeru je potrebno vse stvari natančno predefinirat. Problemi nastanejo že sami po sebi, ni jih potrebno že predhodno prejudicirat. Delovna skupina je tako sklenila, da od Uprave za zaščito in reševanje ponovno zahteva pojasnilo v kakšni fazi je sprejemanje načrta in se ponovno priporočala za pomoč pri usklajevanju vsebine.

O problematiki občinskih in regijskih komisij za ocenjevanje škode po naravnih nesrečah
Nekaj govora je bilo tudi o problematiki občinskih in regijskih komisij za ocenjevanje škode po naravnih nesrečah, ki jo je nekaj dni pred tem obravnavala tudi delovna skupina za kmetijstvo pri Skupnosti občin Slovenije. Skupini se posebej problematično zdi delo občinskih komisij in njihovi stroški v času, ko še ni sprejet sklep Ministrstva za obrambo o pričetku ocenjevanja škode po naravni nesreči, ko je pričakovati tudi kritje škode po določilih Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Slednji pravi, da se država vklopi v ocenjevanje in opravo posledic škode, če škoda na določenem teritoriju, ki ga je prizadela nesreča, presega 0,3 promila državnega proračuna na odhodkovni strani (danes je to nekje okrog 2,8 – 3 mio EUR). Postopek za ocenjevanje škode (govora je v splošnem, čeprav je bil fokus na škodi v kemtijstvu) je sledeči: ko pride do nesreče (npr. toča ali neurje) naj bi na teren odšle lokalne službe za zaščito in reševanje (občina, gasilci, drugi), ki naj bi preliminarno definirali škodo. Zneske, ki jih je potrebno kar se da hitro oceniti, je potrebno v roku 3 dni sporočiti na Upravo za zaščito in reševanje. Le-ta se po prejemu vseh podatkov se odloči ali začne postopek ocenjevanja po zgoraj omenjenem zakonu. Če celokupna škoda ne presega določene vrednosti, s postopkom ne bo nič, škoda na lokalnem nivoju pa ostaja. Dogaja se tudi, da so občinske komisije že na terenu in prihaja do določenih stroškov. V kolikor se postopek ne začne, je te stroške dolžna kriti lokalna skupnost. Občine sicer razpolagajo z rezervnim skladom za naravne nesreče v višini 1,5 odstotkov letnega proračuna, vendar se lahko ta znesek kaj kmalu izčrpa in za odpravo škode na lokalnem nivoju ne ostane drugega kot državna pomoč, ki pa se ne bo izvršila zaradi znanih razlogov. V praksi sicer potekajo tudi pritiski na državno raven tako, da se lahko postopek opravi tudi post-festum, vendar vidno se dogajajo neskladja med črko zakona in prakso. Potrebno je vedeti, da se občinske komisije aktivirajo in imenujejo za boljši in kapilarni suport regijskim komisijam torej njihova predhodna aktivacija sploh ni apriori predvidena. Lokalna skupnost, ki ima do svojih občanov neko odgovornost vseeno izvede popis škode, zgodi pa se lahko, da se kljub popisu škode ta ne povrne. Gre torej za sistemsko metanje peska v oči občanom. Delovna skupina za zaščito in reševanje predlaga, da se v takojšnjo oz. preliminarno oceno takoj vključijo strokovnjaki iz regijske komisije in naj le oni ocenijo ali bo škoda dovolj velika za pričetek postopka. V primeru škode v kmetijstvu se je to včasih tudi dogajalo, saj so bili vodje regijskih komisij za ocenjevanje škode strokovnjaki iz agronomije ali celo regijski kmetijski pospeševalci iz Kmetijsko-gozdarske zbornice, ki so zaradi poznavanja terena hitro ocenili razsežnosti škode. Sledila je aktivacija občinskih komisij, ker je bilo tako zagotovljeno hitrejše in bolj kapilarno delo, ocena pa je bila konkretna in realna.
Delova skupina za zaščito in reševanje je delo zaključila z optimizmom, da lahko s pravilnimi pogajanji in usklajevanjem dosežemo optimalno raven varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, predvsem na lokalnem nivoju, torej tam, kjer se vse začne in konča.

Damjan Barut, spec.
koordinator DS za ZiR pri SOSu

Zadetkov: 1802

Najava prireditev za spletni koledar

Za vsebino najav, katerih organizator ni Občina Logatec, zbiratelj napovedi - Občina Logatec - ne odgovarja. Kako objaviti prireditev na tej spletni strani? Več tukaj.

Zakaj gre župan na določene prireditve in na določene ne, kdo od organizatorjev ima prednost pri datumih in zakaj Občina Logatec ne določa kdo sme imeti prireditev na določen dan?

Prijava na e-novice

Email naslov:


3D Logatec